59 odgovorov v tej temi

[obala]

Torej ste krvodajalci (ne samo zaradi tega, ker imate en dan prost )?
Ste vpisani med darovalci organov?
Zakaj ja in zakaj ne?

Med darovalce organov še nisem vpisana, o tem po pravici povedano nisem pretirano razmišljala, oz. enkrat sam, pa me je ena "zgodba" malo nazaj zadržala. Krvodajalka srm pa že od 23 leta, do sedaj dala kri 60 x.

Prispevek uredil/a: ženska, 20 november 2011 - 02:01.
Združila dva zaporedna prispevka in uredila.

[Hyperion]

Krvodajalec nisem, ker sem sebičen in svoje krvi ne dam. Razen če bi šlo za ožjega sorodnika.

Imam pa tole kartico darovalca organov. Ki jih darujem posmrtno seveda.

[provokatorka]

Krvodajalka sem že mnogo let, kot darovalka organov pa (še) nisem vpisana. Zakaj?

Mogoče imam zaenkrat še kakšen predsodek v zvezi s tem. In mogoče bodo z leti ti predsodki minili.

[Poulet]

Sem krvodajalka, tudi o darovanju organov (po smrti) sem že razmišljala.. Po moje bom naslednjič, ko se oglasim na ZTM, uredila tudi to.

[_loveUpujs_]

Vpisana sem za darovanje organov po smrti, za darovanje krvi pa moram zbrati samo še malo poguma.

[bugs01]

Sam žal nisem krvodajalec, ker mi noben še ni ponudil priložnosti za to. Drugače se pa nekako kar bojim, v bistvu mi ni prijetno pri teh stvareh, ko ti vzamejo kri.

[Amos]

Bagz, saj ti lahko daruješ že za časa življenja Upam, da ni preveč neokusno izpadlo.

Krvi ne darujem, mi ni všeč ideja debelih igel in odtekanja življenja iz mojega telesa, brrrr, o darovanju organov pa tudi še nisem odločena. A ni lepše gnit v eni lepo okrancljani krsti v družinski grobnici, kjer po desetletjih, ko zagrebejo novega, premešajo tvojo lobanjo z lobanjo nekega bližnjega sorodnika in vajine kosti prepletejo v novo krsto? Tole sem živo vidla in si nekak ne znam predstavljat, da ko umrem, izginem z obličja zemlje. Želela bi nekje obstajati (ne kot zgolj abstraktna misel ali spomin). Kot frdamano neuničljiva plastika v gozdu. Še stoletje vsaj.

[bittersweet]

Nisem še ne eno, ne drugo. Bom pa se gotovo vpisala med darovalce organov, med krvodajalce pa tudi (razen če mi uspe shujšat pod magično mejo 50 kil, ki je tud spodnja meja za krvodajalce )

[dečva]

Kri darujem vsake 4 mesece. Običajno se zmenimo v klubu in gremo skupinsko. Prvič je bilo malce neprijetno, ko vidiš, kaj ti bodo zarili v roko, ampak ne boli. Sestram nikoli ni jasno, kako smo se našli, ker smo taka različna klapa. No, imamo vsaj temo za pogovor, ko sedijo ob tebi in pazijo, da ne zlezeš skupaj.

Darovalec organov nisem (še), moram pa se spraviti enkrat, da dam vzorec za kostni mozeg.

[janezek]

Ne dajem krvi niti nisem darovalec organov. Včasih sem bil suhec z izredno nizkim krvnim tlakom, mi je zdravnica odsvetovala dajanje krvi. Zdaj se pa že nekaj časa spravljam k temu. A še sprašujejo glede homoseksualnosti?

[MARKY]

Kri sem dal dvakrat.
Organov pa ne bi dal, hočem ostat cel tudi po smrti in ne razrezan.

[rookie]

Sem v evidenci darovalcev krvi, ker smo v gimnaziji dobili prost dan, ko je bila krvodajalska akcija. Na koncu mi je nato niso vzeli, bojda zaradi astme oz. bronhitisa, so pa sošolce in sošolke spraševali tudi o drogah (mene so že prej odslovili ), zavrnili pa so vse, ki so priznali da kadijo travo.. Kljub temu, da so nas nekatere zavrnili, smo na koncu dobili tisti "krepki zajtrk za krvodajalce", tako da vsaj nismo prišli zastonj Zadnjič sem v eni temi na forumu prebral, da če se deklariraš za homoseksualca, da te tudi zavrnejo. Tako da zgleda, da od mene krvi ne bodo dobili.

Prispevek uredil/a: rookie, 03 december 2011 - 23:29.

[Yuna]

Kljub velikemu strahu pred iglami sem se vseeno opogumila in šla dat kri. Zdaj to počnem že skoraj dve leti in strah je še vedno tako velik kot prvič Zdi se mi, da je to najmanj kar lahko naredim dobrega za druge. Tiste 4dcl krvi manj se meni ne pozna toliko kot pa nekomu, ki jo prejme. Sem pa tisti dan, ko dam kri popolnoma brez moči in nisem za nikamor Enkrat sem tudi skoraj omedlela, vendar so me sestre hitro spravile k sebi.

Pri zadnji krvodajalski sem se vpišala še v register darovanja organov Naslednjič pa še kostni mozeg. Je pa kar problem, ker težko dobim izredni dopust med letom. Je kar nekaj dogovarjanja in pregovarjanja z vodstvom preden se spravim na krvodajalsko.

[netko00]

Jaz sem pa "reden" krvodajalec (ponavadi mi uspe priti 4x letno, ampak v večjih razmakih kot 3 mesce). Bom pa se naslednjič (mogoče že ta teden) vpisal v register darovalcev kostnega mozga.
Darovalec organov (zaenkrat) nisem- se še nisem uspel it vpisat. Pa vedno se mi zdi, da to je še pa daleč.

[sleepy]

Sama imam namen redno darovati kri za druge, samo nekako se mi ni uspelo primajati do klinike. Vedno je kaj, sedaj pa sploh, ker je obdobje prehladov. Naslednji teden grem, pika, konec!
Za darovanje organov se pa absolutno vpišem, da mi jih lahko vzamejo po smrti.

[Zmajci]

darovalka organov. po smrti, upam.

[yellow]

Sem "mlada" krvodajalka (od prejšnjega leta). Ne samo zaradi prostega dneva, čeprav se ga nič ne branim. Prijetno s koristnim.

Kot darovalka organov še nisem vpisana. Se imam namen vpisati naslednjič, ko grem dati kri. Sem pa pred kakšnimi 15. leti nekje dobila papirnato kartico RK Slovenije, na kateri si s podpisom potrdil, da si darovalec organov in da dovoljuješ da po smrti porabijo dele tvojega telesa za transplantacijo. Še zdaj jo nosim v denarnici. Pa malo dvomim, da bi zdaj kaj prav prišla. Datum podpis je 10.10.1997. Takrat še nisem bila polnoletna.

V register kostnega mozga sem pa že vpisana.

Sem v zdravstvenem poklicu in vidim ljudi, ki preživijo zaradi darovalcev česarkoli. Mene nič ne stane, če dam tistih 4 dcl krvi, malo mozga ali pa organ, ki ga ne rabim več, nekomu, ki to res potrebuje. Če padem skupaj med odvzemom krvi, ne bom umrla. Če pride do zapletov pri odvzemu kostnega mozga, je pa tudi minimalna možnost, da me pobere. Že tako je minimalna možnost, da je moj mozeg primeren za nekoga, ki ga rabi. Moraš imet že prav "srečo" s tem. In če že kdaj pride do tega, bom tvegala. Kaj je tisto malo tveganja proti temu, da lahko nekomu rešiš življenje. V bistvu ne rabim veliko prepričevanja. Samo pomislim na to, da lahko zboli kdo od mojih bližnjih...

[provokatorka]

Je homoseksualnost (velja samo za moške) ovira tudi za darovanje organov? Za krvodajalstvo je, tako da je najbrž tudi za darovanje organov (še za časa življenja in tudi po smrti). Ali kdo ve o tem kaj več?

[yellow]

http://www.medscape....warticle/414107

Sem prebrala le prvih nekaj stavkov ampak glede na to, da je organ res lepo "darilo", se splača pregledat kri darovalca na vse sorta bolezni.

[Lady_S]

Redna krvodajalka že 5 let
Nadomestki za kri žal ne obstajajo, vsi vemo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše in mislim, da bi vsak moral pomisliti na to, da si pomagamo med sabo in na to, da mogoče enemu otročku ali kateremu koli človeku, rešiš življenje.
Mislim, da s tem, da daš del sebe za življenje drugega, ena najbolj nesebičnih gest, kar jih je človek sposoben narediti.
In osebno meni daje en velik občutek, da si v tistem ključnem trenutku podaril življenje. In s tem mi raste moja samopodoba.

Prispevek uredil/a: ženska, 20 december 2011 - 02:25.
Prosim, da pred objavo prispevka uporabiš možnost Predogled!

[bi_bOy]

Razmišljanje, ko nekdo ne želi biti krvodajalec, ker se boji, je žalostno in otročje, nezrelo.
NIKOMUR NI PRIJETNO, KO MU ODTEKA KRI!

Gre pa se za občutek, ki človeka prevzame po dejanju. Ko vem, da bo morda nekdo lažje preživel, da bo kak otročič še naprej imel mamico in očka.
To je moje mnenje, relativno strogo. Tak pač sem.

Mimogrede - še vedno je na vprašalniku opcija (vsaj nekaj mesecev nazaj), če ima moški spolne odnose z moškimi - v tem primeru se darovanje krvi zavrne. Za to bi se lahko LGBT bolj zavzemal, da se črta oz. spremeni v "osebe, ki so imele v zadnjem letu (dveh ...) rizične spolne stike."

[najwa]

Razmišljanje, ko nekdo ne želi biti krvodajalec, ker se boji, je žalostno in otročje, nezrelo.
NIKOMUR NI PRIJETNO, KO MU ODTEKA KRI!

ni treba pa tudi za vsako ceno biti krvodajalec...

[PLUR_baby]

Želel sem biti darovalec krvi, a sem nato zvedel, da ne morem biti, saj sem gej. To se mi zdi skrajno debilno, saj kri vendar pregledajo. A v redu, sem rizična skupina, nekako sprejmem. Veliko bolj me je šokiral odnos zdravnika, ki mi je s prezirom v glasu dejal: ''Poskusite naslednje leto, če ne boste več pedr.''

[netko00]

Glavna težava je, da je posameznik lahko okužen s HIV, pa test virusa ne zazna. To obdobje traja od 3 tednov do 6 mescev po okužbi. Zaradi tega zavrnejo vse geje, ki seksajo. Po moje pa je zelo težko najti drugo opcijo, razen če se bodo testi zelo razvili.

[yucateco]

Mnoga leta nazaj, ko sem bil še v srednji šoli, smo šli enkrat na krovdajalsko. Pa je nimam ravno v lepem spominu, sem pričakoval, da imajo le izkušnje, ko iščejo žilo. Meni so kri sicer vzeli, obe roki pa sem imel popikani, kot bi bil hudi drogeraš. Očitno imam precej tanke?/nevidne? žile, ker običajno vedno pri odvzemu krvi doživim ,,mesarjenje''. Tako da enkrat sem dal kri, za naprej pa hvala lepa.