Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Spalna paraliza


17 odgovorov v tej temi

#1 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 19 julij 2011 - 23:22

Malo prebiram po starih temah in sem naletel na temo nočne more. To pa me je spomnilo na neko drugo spalno motnjo, ki se ji reče spalna paraliza.
Ker se je meni to parkrat naredilo, moram reči da je bil zame občutek grozen.
No pa nekaj o tem:
Spalna paraliza je stanje, ko se telo zbudi iz spanja, a možgani še vedno ostajajo v REM stanju. Tako telo ne more dobiti podatkov iz možganov in v tem času ostaja v stanju paralize. To se dogaja vsaj 1x ali 2x v življenju 90% svetovnega prebivalstva. To stanje včasih spremlja panika, halucinacije in tudi občutek neresničnega dogajanja (nekdo nas poskuša ubiti; ugrabijo nas nezemljani...). Dosti ljudem se ta spalna paraliza zdi povsem všečna in bi jo radi doživeli skoraj vsak dan, med tem, ko pa se po drugi strani ostalim zdi to zelo neprijetna izkušnja in se celo včasih bojijo zaspat.
No spalna paraliza se konča, ko se tudi možgani zbudijo. V bistvu med tem časom se človek ne more premikati, in tudi govoriti ne more.

Ste kdaj to doživeli? Če ste, kaki so bili vaši občutki pri tem?

Iz lastnih izkušenj lahko povcem, da se je to meni zgodilo že dostikrat. Občutek je bil grozen. Poskušal sem poklicat mamo, ki je bila v sosednji sobi - kljub temu da sem se (po mojem mnenju) drl na ves glas, pa iz sebe nisem spravil več kot tihega mrmljanja. Halucinacij in podobnega nisem imel, spomnim pa se, da mi je močno zvenelo tisti čas v ušesih. Ko je to stanje minilo, sem bil ves prepoten, tresel sem se in tudi jokal sem od napora. Vem, da naslednjih par dni nisem moral dobro zaspati, ker sem se bal ponovnega srečanja s to grozo.

"Let me guess, someone stole your sweetroll?"


#2 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 189 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 julij 2011 - 09:59

Sam nisem še nikoli imel takih težav glede spanja in upam, da jih tudi ne bo. Mora biti grozno, si niti ne želim pomisliti. Spanje je proces, ki je zelo zapleten in je pri vsakem človeku lahko še bolj zapleten. Če te to moti (ali pa če ima še kdo take težave), potem ti priporočam, da se naročiš pri dr. Leji Dolenc Grošelj, ki ima ambulanto za motnje spanja v UKC Ljubljana - Pritličje, Klinični inštitut za nevrofiziologijo, čakalna doba je dolga in sicer 6 - 12 mesecev, če imaš na napotnici redno (če je pod hitro ali nujno, je seveda enormno hitro).


Lep pozdrav, Glorč
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#3 Mizuma

Mizuma

    piščan'c

  • Člani
  • 123 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 julij 2011 - 13:23

Ufff, upam res, da se mi to ne zgodi nikoli :S

Jaz sem sicer zelo dober "spanček". Zaspim v 10 sekundah (in to dobesedno) in ne zbudi me noben potres ali jedrska detonacija.

Je pa res, da včasih ko se kuha kako čudno vreme, recimo nočne nevihte in se pritisk nonstop menjava, da imam dokaj moten spanec, ampak to bolj redko.

Spim pa po navadi 8-10 ur dnevno. Grem kar hitro spat (22ih) in se prebujam dokaj hitro (6ih, 7ih).

Pa naj tko tudi ostane :priden:

#4 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 20 julij 2011 - 16:47

Saj meni se to zdaj ni zgodilo že par let. In dolgo nisem vedel, kaj naj bi to bilo. Nakar sem enkrat malo po netu brskal in naletel na članek o tem. Tedaj sem vedel, da nisem edini in da to v bistvu ni nič nevarnega in nenormalnega. Je pa res, da se nekaterim to pojavlja pogosto, nekaterim pa parkrat v življenju. Upam, da sem eden slednjih. Kajti občutek je res grozen.

"Let me guess, someone stole your sweetroll?"


#5 NoraM

NoraM

    piščan'c

  • Člani
  • 104 prispevkov
  • Pridružen: 14.07.2006
  • Lokacija: priporočenih vsaj 64 cm od monitorja

Objavljeno 20 julij 2011 - 21:53

Hm, mislim, da je pri meni na nek nač. podobno. Če sem zelo utrujena, po kakšnih fizičnih naporih ipd., lahko "zaspim" (podzavest mi začne predvajat neke vrste sanj) in se zraven še vseeno zavedam vseh glasov iz okolice in položaja svojega telesa, premakniti pa se recimo ne morem. Navadno je bila izkušnja prijetna, se je pa tudi že zgodilo, da sanje, niso bile prijetne in sem imela občutek, da sem omamljena, ker se, čeprav sem svoje telo čutila in me je recimo bolelo zaradi neprijetnega položaja v katerem sem "zaspala", nisem mogla prestavit niti za mm.

Sem zelo off topic?
:blond:
ViDiM Te ...

#6 blup

blup

    zasvojen'c

  • Člani
  • 773 prispevkov
  • Pridružen: 20.05.2010

Objavljeno 21 julij 2011 - 00:31

Jaz bi si pa morda še želel kaj podobnega, če se ne bi res pojavilo v preveč negativni obliki. Dobrih občutkov zaradi tega pojava se ne bi branil. :D

Že tako se precej redko spomnim sanj, pa zelo rad sanjam. To mi je nekaj tako zanimivega, da si želim sanjati in potem tega spomniti vsako noč. No, more sicer niso prijetne ampak že dolgo nisem imel kakšnih res zoprnih sanj.

Zanimiva izkušnja bi bila tole, če ne drugega ...
A quien le importa lo que yo haga, a quien le importa lo que yo diga, yo soy asi y asi seguiré, nunca cambiaré...

#7 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 21 julij 2011 - 04:20

Been there, done that. Obcasno se mi zgodi, me pa ne moti pretirano.
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#8 Tenoch

Tenoch

    piščan'c

  • Člani
  • 190 prispevkov
  • Pridružen: 14.12.2007

Objavljeno 21 julij 2011 - 15:00

Se mi zgodi parkrat na leto. Občutek je res grozen. Si popolnoma hrom, kričiš v sebi, rad bi, da ti nekdo pomaga, hkrati pa se zavedaš, da si za zunanjo okolico rastlina, ki se ne bo zmenila zate. Na srečo to traja samo par sekund, potem se zbudim in je ok. Pa tudi hitro pozabim.
Hello, hello, hello, how low?

#9 Whistler

Whistler

    piščan'c

  • Člani
  • 163 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2011
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 22 julij 2011 - 10:14

Sem že slišal za to in baje da je grozno. Tega še nisem doživel in upam da tudi ne bom. Razne motnje spanja so sploh strašljive, sploh kaka parasomnija. To hodiš okoli in delaš stvari v spanju, si lahko celo nasilen. In pol se vrneš spat in se zjutraj ne spomniš NIČ.
Ay, qué camino tan largo!Ay mi jaca valerosa!Ay que la muerte me espera,antes de llegar a Córdoba!
Córdoba.Lejana y sola.

#10 Shaman

Shaman

    veteran

  • Člani
  • 1 714 prispevkov
  • Pridružen: 09.06.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 julij 2011 - 11:50

Meni se to sicer še ni zgodilo, bi pa nekaj vprašal tiste, ki se jim je. OK, jasno mi je, da je grozno, ko se ti prvič zgodi kaj takega - ne veš, kaj se dogaja in to te prav gotovo prestraši.

Ampak ali ne bi moralo biti naslednjič boljše, ker že veš, kaj je ta pojav in kako se razplete? Poskušaš se sprostiti in počakati da mine? Kolikor sem bral o spalni paralizi po internetu, jih večina piše, da je prav vsakič zelo grozno.
Vse ljubezni so enako lepe, le da vam nekatere lahko nudijo več užitkov. Slika objavljena

#11 lube

lube

    Častni član

  • Člani
  • 877 prispevkov
  • Pridružen: 14.09.2005

Objavljeno 22 julij 2011 - 11:58

Ne moreš se sprostiti - telo je paralizirano, možgani pa neki fantazirajo (napol sanjajo) - imaš praktično privide. Od tega da te hudič grize pa do tega da se soba polne z vodo in se dušiš.
Mogoče nekateri tudi kaj prijetnega sanjajo? Čeprav za ta primer še nisem slišal.

Jaz mislim da sem imel parkrat v otroštvu tako izkušnjo, sicer zelo slabo pomnem, ker se mi sedaj ne dogaja več.

Prispevek uredil/a: lube, 22 julij 2011 - 11:58.

Ta prispevek je mogoče star in ne odraža trenutnega mnenja!


#12 dreamerrr

dreamerrr

    gay friendly

  • Člani
  • 14 prispevkov
  • Pridružen: 04.05.2011
  • Lokacija: primorska

Objavljeno 22 julij 2011 - 12:08

Pri meni je spalna paraliza kar pogosta. Spomnim se, ko se mi je prvič zgodilo. Spala sem na kavču, se zbudila, odprla oči in nisem se mogla premikati ali pa govoriti. Zgrabila me je panika. Mama me je gledala in se čudila, da se ne premaknem, govorim. Vem da je občutek grozen, vendar sem zdaj navajena. Tako, da ko se zbudim v spalno paralizo, pač počakam par sekund, minut (nikoli nevem koliko časa je minilo) in je vse ok.

Prispevek uredil/a: dreamerrr, 22 julij 2011 - 12:09.

“Let’s get one thing straight…I’m not.”

#13 gevallen

gevallen

    piščan'c

  • Člani
  • 76 prispevkov
  • Pridružen: 03.11.2007
  • Lokacija: Wellington, Nova Zelandija

Objavljeno 30 julij 2011 - 00:31

Doživela sem pakrat, par let nazaj. Občutek je bil grozen, neopisljiv. Hiter utrip, vročina, kot da bi mi nekdo sedel na pljučih in mi ne bi pustil dihati. Najhuje je bilo, da se mi je to zgodilo vedno po nočnih morah, tako da sem imela občutek, da se mi vse to resnično dogaja in da se je samo preneslo iz sanj v resničnost. Ker takrat še nisem imela interneta sem dolgo časa živela v prepričanju, da se mi to dogaja zaradi temnih sil. Ko sem prvič naletela na pojem spalna paraliza, mi je bilo vse jasno.
"You can see clearly only with your heart . What is truly important is invisible to the eyes."

#14 vrtnica80

vrtnica80

    biskvitek

  • Člani
  • 33 prispevkov
  • Pridružen: 23.08.2010

Objavljeno 30 julij 2011 - 13:23

Zgodilo se mi je le enkrat, že dolgo nazaj, in sem vedela kaj je, tako, da me je bilo le malo strah, bolj me je prevzemala radovednost.
"Zbudila" sem se in sem imela občutek da lebdim nad posteljo, hotela sem se premakniti pa nisem mogla nič, prvo kar sem lahko premaknila so bile oči in videla, da ne lebdim, vendar občutek lebdenja je bil še vedno v enaki meri prisoten.
Potem sem lahko malo premaknila glavo, nato je "oklep" popustil v treh sekundah in sem spet lahko normalno premikala roke in noge ter čutila, da ležim na postelji.
Domišljija mi je delovala 100%, vendar nisem imela halucinacij. Verjetno je vse skupaj trajalo približno minuto vendar sem imela občutek, kot da je vse skupaj trajalo vsaj 10 minut. :letim:

#15 NoraM

NoraM

    piščan'c

  • Člani
  • 104 prispevkov
  • Pridružen: 14.07.2006
  • Lokacija: priporočenih vsaj 64 cm od monitorja

Objavljeno 01 avgust 2011 - 01:21

Hm, pri meni ni bilo naslednjič nič boljše, ker so mojo paniko povzročile spremljevalne sanje, te pa so bile vsakič drugačne.

Za ene izmed neprijetnih sanj se spomnim, da so me prepričale, da ležim na tleh, ljudje pa se me dotikajo in hodijo po meni. Kljub temu, da se velikokrat zavedam, da spim ali celo lahko upravljam s sanjami, tega takrat nisem vedela/znala, ker je bil občutek tako resničen in doživetja (panika zaradi sanj, glasovi iz okolice in fizična bolečina zaradi neudobnega spalnega položaja) tako prepojena.

V enih izmed prijetnih sanj, pa sem kot okamenela stala pred ogromnim akvarijem in gledala v meduze na drugi strani stekla. Spet sem čutila svoje telo, želela sem bližje, pa se nisem mogla premaknit.

Mogoče še vedno ne govorim o pravi stvari ... Sama takšno sinestezijo (telesno občutenje sanj) pač štejem zraven.
ViDiM Te ...

#16 Bicchan

Bicchan

    gay friendly

  • Člani
  • 16 prispevkov
  • Pridružen: 28.11.2016

Objavljeno 08 december 2016 - 22:41

SP sem dozivela enkrat, pred leti, ko sem prakticirala lucidne sanje. Vendar sem o tem prej ze prebrala nekaj, zato izkusnja ni bila nekaj groznega.. vazno je, da se umiris in ne panicaris. Videla pa sem 'senco' ob robu postelje.
Veliko ljudi verjame, da so to demoni, ki jih v budnem stanju ne vidimo.

Nekateri tudi prakticirajo astralno projekcijo(na hitro: telo z meditacijo "zapustis" in potujes po svoji okolici), vendar sem o tem slisala veliko slabih zgodb, na zacetku je baje super, potem pa postopoma vidis cedalje vec senc, "demonov", ki komaj cakajo, da prevzamejo tvoje telo in je lahko precej grozno, zasledujejo te, strmijo neposredno vate itd. :P

Telo mora biti med sanjami paralizirano, da ne izvajamo dejanj iz sanj. Lahko pa mozgane tudi preslepimo, da mislijo, da ze spimo in nas paralizira. Najveckrat nas preizkusijo tako, da dobimo neustavljivo zeljo po tem, da se obrnemo v postelji. Ce se tej potrebi upremo, mozgani mislijo, da spimo.


Jaz imam izkusnje le z ls, ostalo sem napisala, kar sem pobrala na netu.
Meni so lucidne sanje nekaj najbolj norega, cesar so nasi mozgani zmozni, upam, da bom imela jih voljo spet zacet prakticirat :)

#17 milkyway

milkyway

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 17.03.2015
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 09 december 2016 - 23:53

Wooow kateri spomini se mi porajajo po glavi.

Do sedaj res nisem nikoli brskal ali bral o tem, sem se pa sam s tem srečaval kot otrok.
Nisem se mogel premikati, samo oči sem lahko premikal. Vedno pa sem si govoril: aha moram zbrat moč. Nato pa sem se na vse pretege poskušal premakniti. Običajno je ta zamisel v moji glavi sčasoma delovala in sem se spet lahko premikal. To se mi je dogajalo na jutra. Neprijetno mi je bilo le če sem bil obrnjen z obrazom obrnjen proti blazini in sem zato težko dihal.
Me pa nikoli ni bilo strah. Mogoče zato ker se s tem kot otrok sploh nisem ukvarjal. Tudi staršem o tem nisem govoril, ker pač se mi ni zdelo pomembno.
Občutek lebdenja pa je bil ubistvu zakon.

#18 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 09 maj 2017 - 16:14

Kot berem, vas je imelo že kar nekaj izkušenj s tem. Men ni nikoli bilo prijetno, ko se mi je to dogajalo. Ker, ko je to minilo, sem bil potem čist "fertik" in sem se nekaj časa tresel kot šiba na vodi. Sicer se mi to že ni zgodilo kar nekaj časa - hvala bogu. Primer, ko ga nikoli ne bom pozabil je, ko sem se zbudil, in nisem mogu premikati ničesar razen oči. Zagrabila me je panika in sem na vsak način hotel odpreti vrata - zgrabiti za kljuko, ki sem jo imel še ne 30 cm stran. Toda zaman. Ker je bila mama takrat v spalnici zraven moje sobe, sem se trudil kričati in dreti. V sebi sem čutil, da se derem, da bom celo Slovenijo zbudil, v bistvu pa iz mene ni prišlo drugih glasov kot samo blago piskanje. Drugače pa kakih prividov ali občutek lebdenja ob tem nisem imel. 

Glede lucidnih sanj pa lahko rečem, da sem tudi imel izkušnje že in so ble prav smešne. Enega primera ne bom pozabil. Ko sem sanjal, da sem v službi (tkakrat bil zaposlen kot picopek), in da sem imel veliko naročil. Toda, ker je bilo kar veliko dela, sem opazil, da se mi nekaj pic žge. Zato sem začel vpit: "bejžte, de e mi ne bojo pice zažgale". V bistvu sem to tudi v resnici vpil med sanjam in ko sem se zbudil, sem takoj začel iskat lopar za obračanje pic, da se mi nebi dokončno zažgale. Hehe, šele, ko sem se čisto zbudil, sem opazil, da nisem v službi in da doma nimam nobenega loparja za obračanje pic. Hehe. 


"Let me guess, someone stole your sweetroll?"





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov