Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Depresija


292 odgovorov v tej temi

#276 mravlja

mravlja

    zasvojen'c

  • Člani
  • 435 prispevkov
  • Pridružen: 23.06.2009

Objavljeno 12 november 2015 - 09:56

Jaz sem pred petimi leti zbolela za depresijo. No, takrat je dosegla vrhunec. Imela sem obdobje, ko je že to, da sem vstala iz postelje in šla na wc, bil cel podvig. Zdelo se mi je kot da sem se povzpela na Triglav in nazaj, pa sem vsega skupaj prehodila le nekaj korakov do kopalnice. Psihiater, psihoterapevt, antidepresivi in antipsihotiki. Vse lepo in prav, sem se po kakšnem mesecu antidepresivov začela počutiti bolje oz. mi "sprehod" do wcja ni več predstavljal takega izziva. Ampak ... dokler sama sebi nisem dopovedala, da je tega dovolj, da moram sama nekaj narediti/spremeniti pri sebi, da moram sama ugotoviti, kje sem se začela zgubljat in kaj so sploh stvari, ki sem jih pred tem rada počela, da se moram sama poglobit vase in začet pucat stvari, ki so se v meni nabirala leta in leta ... do takrat so bili vsi obiski psihiatrov in terapevtov brez pomena. Do takrat sem se (oz. smo se s strokovnjaki) vrtela v krogu. Noben ne bo namesto nas šaril po naših travmah, nobeni antidepresivi/antipsihotiki ne bodo zbrisal depresije. Po slabih dveh letih sem opustila antidepresive, ampak moja glava je bila še vedno v razsulu ... V letošnjem letu pa sem naredila velik korak naprej pri sebi in moram rečt, da se po večih letih končno znam spet iskreno nasmejat in to pogosto tudi precej naglas. Priznam, da mi je moje življenje v zadnjem letu postalo všeč, upam si trdit celo to, da sem po xy letih končno spet zaživela in da sem srečna ter zadovoljna s svojim življenjem, počutjem, ...

Skratka ... da se "normalno" zaživet in biti vesel. Ampak vse take stvari zahtevajo čas in predvsem "samodisciplino", da koplješ po svojih travmah in se z njimi soočiš.

Srečno :)  


Right now, nothing can kill my vibe


#277 Liv

Liv

    nov na sceni

  • Ban
  • 204 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2012

Objavljeno 12 november 2015 - 16:43

'normalno' je zame veselo :D

 

Sicer sem prepričana, da tole ni mišljeno povsem dobesedno ali tako resno, se mi pa zdi dobro izhodišče za zanimivo debato.

 

 

Za marsikoga je "veselo" normalno. Ampak biti vesel ves čas ni normalno. Življenje je polno raznoraznih čustev in tlačenje "slabih" občutkov, kar današnja družba precej pričakuje, lahko doprinese k temu, da človek postane depresiven. Nemogoče je imeti ves čas pozitivno gledanje na svet, se mi zdi skoraj patološko zanikanje širokega spektra človeške narave. 

 

In ja, da se zaživet normalno, ampak normalno človeško. Predvsem pa je pomembno to, kar je napisala mravlja. Več ali manj je vse na TEBI.


Ce que femme veut, Dieu le veut.

#278 MsShary

MsShary

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 21.10.2015
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 november 2015 - 20:42

Verjam na zacetku je res vse brevoljno,kasneje ko se ti ze kej da,pa Dost pomaga sprememba okolja in vcasih folka ter neke stvari,ki te "moti" za vec kot en dan ;)
Oziroma pocet tist kar je res tvoja strast :P

Normalno pa pride cez cas..dobr se je prisilit na kksno zabavo oz. se prisilt nekako priučit občutek nekega pricakovanja pred nekim dogodkom,veselja .. ;) pa ob raznih dnevih dobro muzko spustit al neki..

#279 Mer

Mer

    nov na sceni

  • Člani
  • 211 prispevkov
  • Pridružen: 20.11.2013

Objavljeno 15 november 2015 - 22:47

Sama nisem bila nikoli depresivna, sem pa že od malega obdana z ljudmi, ki so bili depresivni. Zaradi te preklete motnje sem izgubila že kar nekaj ljudi v svojem življenju. Velikokrat je bilo zelo težko gledat ljudi, ki so v tako fucked up položaju. Sploh je težko za otroka, ki ima depresivna/ga starš/a. Rekla bom samo, da sem danes srečna, da sem bila takrat tok močan mulc in sem lahko mami pomagala pri tem boju. Če ne druga vsaj stala ob strani. Po eni strani me je malo zatolklo, po drugi pa zelo ojačalo.

Opažam pa vzorec in sicer se mi zdi, da sem magnet za ljudi za katere se na koncu izkaže, da imajo probleme z depresijo. Ali pa imam zaradi vsega pridobljen nek Jesus complex in se mi zdi, da morem pomagat. XD

Veliko sem brala o tem kako je treba prijatelje prisilit, da grejo na kako zabavo. Vsak človek je depresiven na svoj način in za nekoga je lahko tako direktno soočenje z družbo zelo travmatično. Pametno se je dobro izobrazit o motnji, kako se soočat s tako osebo in kako reagirat na njihove stiske. Prevečkrat ljudje okoli depresivnih krivijo sebe za nastalo situacijo oz. so zaradi nerazumevanja situacije jezni na depresivno osebo... češ kako si lahko takšen, če smo pa ves čas tu v oporo... ti pa uničuješ družino ipd. Predvsem je pomembno, da osebi poskušaš konstantno dajati občutek da ni sama, če prav se bo navsezadnje vseeno tako počutila in ji pomagaš spoznat, da stvari niso tako grozne ampak to dela motnja v sintezi nekaterih hormonov. 



#280 Basistka

Basistka

    gay friendly

  • Člani
  • 9 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2015
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 15 februar 2016 - 19:35

Sama se z depresijo in anksioznostjo borim ze kar nekaj let... trenutno se zdravim z antidepresivi,ampak se vsake tolko casa pojavijo dnevi,ko hocem samo lezat v postli pa biti sama,ker se nocem z nobenim pogovarjat. Trenutno sem v tej fazi,ko mi druzba enostavno ne pase,vendar vecina ljudi tega ne razume in si moje pocutje napacno razlaga. In potem so uzaljeni,ko jim nevem razlozit kaj me muci,ker dejansko sama vecino casa nevem. Upam,da to obdobje pocasi mine,ker se hocem spet dobro pocutiti.

#281 nekogirl

nekogirl

    biskvitek

  • Člani
  • 31 prispevkov
  • Pridružen: 10.11.2015

Objavljeno 01 marec 2016 - 16:32

Tudi jaz si trenutno želim samo samote, kar se mi zdi 'nenormalno'. Biti vesel ves čas, pa tudi ni dobro, ampak je pa fajn, ko si vesel, tko resnično vesel. Da ti nič ne manjka v tistem trenutku. Da imaš razlog, čemu se nasmehniti z veseljem.

In tudi nevem zakaj si želim biti sama, ko pa po drugi strani tega res ne želim. I'm all fucked up...

In po tretji strani, pa me vse takoj mine, tudi ljudje ki so mi včasih bili blizu, oziroma sem mislila da so, pa so me tako razočarali, da sem popolnoma izgubila občutek 'normalnosti', dvomim da bom še kdaj s kom tako blizu.


''Remember to always be yourself. Unless you suck.''

- Joss Whedon


#282 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 februar 2017 - 09:53

Zanimiv podcast z Mišo Molk o depresiji - "Depresija, prosim spusti me iz rok".


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#283 jmuminov80

jmuminov80

    zasvojen'c

  • Člani
  • 650 prispevkov
  • Pridružen: 16.07.2009

Objavljeno 19 februar 2017 - 14:55

Depresija in način praznjenje negativnih čustev 


Naša " osećanja " u vezi sebe direktan su  pokazatelj gde se nalazimo u odnosu ..na 

Svoje Želje !

Zoran Pavlović 


#284 Narnian

Narnian

    gay friendly

  • Člani
  • 11 prispevkov
  • Pridružen: 27.10.2015
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 01 marec 2017 - 02:46

Nekako se mi zdi, da je pri depresiji najhujši ta občutek osamljenosti. Vsaj za mene :(

#285 inesita

inesita

    gay friendly

  • Člani
  • 16 prispevkov
  • Pridružen: 13.09.2016

Objavljeno 26 september 2017 - 20:10

Borila sem se z depresijo in anksioznostjo. Psihoterapija ni bila uspešna, tako da sem začela s tabletami, in po enem letu sem jih nehala jemati in glede depresije je zdej okej. Vem, da je veliko ljudi proti tabletam, ampak mislim, da se splača vsaj poskusit, ker včasih pač ne gre brez malo pomoči. Da nisem več depresivna, sem pa se začela zavedati, ko sem v takšnih deževnih, dolgočasnih dneh začela videti sončne dni  :sreca:

Anksioznost je še vedno prisotna, ampak če pomislim kje sem bila pred 2 leti in kje sem zdaj, sem zadovoljna za napredkom, čeprav je še dosti za nardit. Kot pravijo: Počasi se daleč pride! :)



#286 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 619 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 16 september 2018 - 20:04

Se mi zdi, da se mi po 4 ali 5 letih spet(?) pojavlja depresija. In je grozen občutek, ker pač...  si težko, zelo težko, pomagaš sam. Največjo krizo imam med vikendi, dobesedno jih preživotarim. Upam, da me bo ta kratek zapis malo razbremenil, včasih si je treba priznati take neprijetne stvari.


Prispevek uredil/a: Crane, 16 september 2018 - 20:05.

be a slut, do what ever you want


#287 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 18 september 2018 - 08:37

Hitro k zdravniku po zdravila in še k dobremu psihoterapevtu. :) Srečno. 

Pri depresiji si tudi ne sme biti težko priznati, da so antidepresivi zdravila, ki pomagajo in ne zasvojijo (kot naprimer anksiolitiki). Na voljo je res velika izbira.


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#288 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 484 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 18 september 2018 - 13:40

Najprej dovolj spanca, zdrava prehrana in telovadba, potem pa zdravila. In ugotovit ali je depresija posledica drugih stvari, ker če je, zdravila na dolgi rok ne pomagajo.

 

Aja, pa dober pogovor s prijateljem in en objem mogoče najprej, preden se "leti po zdravila." 

 

*sends some positive energy your way* 



#289 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 619 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 08 oktober 2018 - 20:14

Hvala vama, glorious in Alix.

 

Od takrat se ni veliko spremenilo, še vedno se bolje držim med tednom. Danes sem se odpravil na okroglo mizo "LGBT in duševno zdravje" ampak je bilo ogromno zanimanja, tako da ni bilo več neki ful placa (čeprav sem zamudil samo 1 minuto). Vseeno pa mislim, da je moja neudeležba na tem dogodku blagodejno vplivala na moje duševno stanje. :) Fino je bilo it spet mal na Ljubljanski grad.


be a slut, do what ever you want


#290 Lisbeth

Lisbeth

    piščan'c

  • Člani
  • 164 prispevkov
  • Pridružen: 17.05.2014

Objavljeno 13 oktober 2018 - 20:39

Vedno znova me razzalosti dejstvo, da ljudje o depresiji pravzaprav zelo malo vejo.

#291 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 272 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 15 oktober 2018 - 17:45

Trenutno veliko o tem razmišljam. Ne nujno o depresiji, ampak o duševnem zdravju. Videla sem, kako psihične težave uničujejo dobre ljudi in dobre odnose. Želela bi si, da bi se o tem več govorilo in več vedelo. Da bi tudi sama vedela več.

 

Predvsem bi si želela, da bi bila skrb za duševno zdravje običajna praksa, ustrezno psihoterapevtsko usposobljeni klinični psihologi in psihiatri (drugih profilov brez ustrezne temeljne izobrazbe o človekovi biološki in socialni osnovi duševnosti ne prištevam med strokovnjake) dostopni tako kot osebni zdravnik ali ginekolog in obravnave redne ter temeljite.  :( Ker se res da, res pomagajo. V bistvu ne poznam nikogar, ki bi se prostovoljno odločil poiskat strokovno pomoč, in bi bil razočaran. Še posebej osebam z razpoloženjskimi (npr. depresija) in anksioznimi motnjami (npr. panična motnja, fobije, anksiozna motnja ...) se da lepo pomagat s kognitivnimi in vedenjskimi pristopi. Pa tudi neke problematične odnosnostne vzorce popravljati preko kakšne relacijske, sistemske, integrativne terapije. 

 

Podpiram uporabo zdravil pri hujših in akutnih oblikah, ampak vedno v kombinaciji s psihoterapijo. :)


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#292 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 484 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 20 oktober 2018 - 23:39

Hvala vama, glorious in Alix.

 

Od takrat se ni veliko spremenilo, še vedno se bolje držim med tednom. Danes sem se odpravil na okroglo mizo "LGBT in duševno zdravje" ampak je bilo ogromno zanimanja, tako da ni bilo več neki ful placa (čeprav sem zamudil samo 1 minuto). Vseeno pa mislim, da je moja neudeležba na tem dogodku blagodejno vplivala na moje duševno stanje. :) Fino je bilo it spet mal na Ljubljanski grad.

 

Link do dogodka duševno zdravje LGBT oseb. 

 

Sama nisem najbolj navdušena nad debato no, ampak moja  mnenja se s to sfero niso nikoli preveč ujemala. Vendar, če komu pomaga tole poslušat ali na dogodek ni prišel zaradi zasedenosti... klik away.


Prispevek uredil/a: Alix, 20 oktober 2018 - 23:40.


#293 jmuminov80

jmuminov80

    zasvojen'c

  • Člani
  • 650 prispevkov
  • Pridružen: 16.07.2009

Objavljeno 08 maj 2019 - 20:55

Hitro k zdravniku po zdravila in še k dobremu psihoterapevtu. :) Srečno. 

Pri depresiji si tudi ne sme biti težko priznati, da so antidepresivi zdravila, ki pomagajo in ne zasvojijo (kot naprimer anksiolitiki). Na voljo je res velika izbira.

Antidepresivi niso zdravila , ki pomagajo  zdraviti depresijo  itd.. .rekla bi prej , da so  anestetiki .

Moj sosed se  že dobre pet  let s krajšim prekinitvami  zastruplja z antidepresivi  pa , zato ni nič bolje . Zdravila , ki naj bi ga pozdravila »  depresijo  » niso bila uspešna. Pil je približno deset tablet dnevno. Zgleda kot , da bi bil omamljen. Zdaj naj bi hodil na skupinsko terapijo, čeprav mi naj nekdo razloži, kaj bo takrat , ko bo sam , kako si bo takrat pomagal? Kaj se bo zgodilo ,ko bo prenehal jemati tablete ?  Samo , da pomislil na napad panike , oni si več ne bo znal pomagat. Prej ali slej bo prišlo za njim.

Nabit je negativnim misli  do te mere , da bo eksplodiral.

Sama sem se  soočala strahom in eno nisem si znala  v določenih situacijah razložit ,zakaj  .... Vedla sem ,da obstaja razlog in da nič ni prišlo ,kar tako.  Začela sem raziskovat . Preko prijatelja spoznam    Zorana Pavlović  - hipnotizer  

Kratek opis - Hipnoza 

Dobila sem  knjigo in CD .  Na kar   sem začela  praktično delat na sebi. Prvi kontakt  oz praznjenje negativnih čustev  je bil šok.   Prestrašila sem same sebe. Nisem mogla verjeti ,da je to mogoče . Na kar sem  pravac in  direktivo za Beograd , kjer se je v bistvu vse začelo . Prvo seanso sem opravila v Beogradu  vse ostale v Ljubljani. Na začetku sem delala z zaprtimi očmi zdaj pa z odprtimi . V večji meri  so me situacije  oz korenina problema pripeljale v otroštvo.   Na začetku je tudi  dobro , da te nekdo vodi, kasneje to delaš sam. So bile tudi situacije na  katere sem se večkrat vračala ,  da bi izpraznila do zadnje telesne senzacije .  Zelo pomembno je tudi to kakšno otroštvo smo imeli in kako sta se starša razumela. 


Naša " osećanja " u vezi sebe direktan su  pokazatelj gde se nalazimo u odnosu ..na 

Svoje Želje !

Zoran Pavlović 





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov