Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Depresija


292 odgovorov v tej temi

#1 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 januar 2004 - 11:40

Vzemite si čas, preberite, premislite in se obrnite po pomoč, če se najdete v tem besedilu.


Depresija je bolezen, ki zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje, vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in o svojem življenju, kako čutite in doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in druga telesna dogajanja. Depresija ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo.
Depresivni ljudje ne morejo prisiliti sami sebe, da bi se počutili bolje. Značilno zanje je, da sami zelo občutijo posamezne znake depresije in mučnost depresije kot bolezni, medtem ko jih drugi ljudje pri njih skorajda ne opazijo.
Če vas prizadene depresija, je zato zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi in jih čimbolj podrobno opišete zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Seveda se vam ne zdijo vse vaše težave pomembne, toda razkrijte vse, tudi navidezno nepomembne.

Depresija se kaže pri ljudeh z različnimi znaki, ki se med boleznijo spreminjajo tudi pri istem človeku.
Najpogostejši znaki depresije:

~ dolgotrajna žalost, tesnoba, občutek praznine

~ črnogledost, občutje brezupa

~ občutja nemoči, brezvrednosti, pesimizem

~ izguba veselja do stvari, ki ste jih nekoč radi počeli

~ izguba veselja in zanimanja do spolnosti

~nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pretirano spanje

~ izguba apetita

~ misli o samomoru, smrti

~ nemir, razdražljivost

~ otežena koncentracija ter različni telesni znaki: glavobol, prebavne
motnje, bolečina povsod po telesu

Najpomebneje je, da depresijo prepoznate kot bolezen in je ne zamenjate z začasno žalostjo. Ne obtožujte depresivnega, da je bolan manj, kot pripoveduje, ali da nima "trdne volje" in se ne more "spraviti skupaj". Depresije se nimate iz nobenega razloga sramovati.
Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki bo minila in se bo zopet počutil kot nekdaj.
Če koga zanima, o zdravljenju, zakaj pride do depresije naj me kontaktira preko maila, zs, ali tukaj.

Lep pozdrav!
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#2 KitKat

KitKat

    gay friendly

  • Člani
  • 10 prispevkov
  • Pridružen: 19.02.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 20 februar 2004 - 12:39

Bol k razmišlaš o tem bol si v depresiji - sam to lahko rečm. :?

#3 LaiDee

LaiDee

    piščan'c

  • Člani
  • 100 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Embe

Objavljeno 20 februar 2004 - 14:58

Depresija je k00rba, ja... Mene je matrala čez celo puberteto in adolescenco in sem od vseh poslušala ravno to, kar je omenil Glorious - da nimam trdne volje in da se ne morem/nočem skupaj spraviti... Hvala bogu, da nisem verjela in sem poiskala primerno pomoč... In ravno pred kratkim sem "praznovala" 1. leto brez tete depresije... Bravo naši! :P

#4 Mona

Mona

    biskvitek

  • Člani
  • 49 prispevkov
  • Pridružen: 06.02.2004
  • Lokacija: Pojoci gozd

Objavljeno 20 februar 2004 - 18:36

Jz sem dost nagnjena k depresiji. Na sreco zdej ze dolg nisem bla nic depresivna (vsaj ne za dlje casa). Sm mela pa v gimnaziji pa na zacetku studija ful hude probleme s tem. Na sreco sem se s pomocjo ljudi, ki me obkrozajo in s pomocjo svoje trme kar lepo pobrala. :)
"The Kingdom of God is within you and all about you, not in mansions of wood and stone. Split a piece of wood and I am there, lift a stone and you will find me."

#5 Xenia

Xenia

    nov na sceni

  • Člani
  • 281 prispevkov
  • Pridružen: 24.02.2004
  • Lokacija: Underground

Objavljeno 24 februar 2004 - 22:57

Ja faaaaaaaak...

Kt da bi mene opisvou...
Prow use znake kažem!!!

Bolezen? Ja, glih to sm še rabla...
Not everything that counts can be counted, and not everything that can be counted counts.

#6 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 26 februar 2004 - 21:27

Ja pa ne jemat, ker je depresija bolezen, to kot neki slabga. Pač se zgodi, tud men se je :wink: Je bolezen, ki se da full dobr pozdravt, da potem spet zadihaš :) Pa ni ti treba po bolnicah šetat, kot pri večini bolezni. Tak da Xenia ne sekiri se.

Lp :P
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#7 Immortal

Immortal

    veteran

  • Člani
  • 1 858 prispevkov
  • Pridružen: 21.05.2004
  • Lokacija: Bela Ljubljana

Objavljeno 23 maj 2004 - 20:10

Miss Depra Sije? Nope, ne zdej u tem cajtu, ne u tem lajfu - okej, sej smo bli ze vsi zalostni, pa pod stresom, sam da bi pa to lih depresija imenovala? :shock:
A hug is the shortest distance between Friends.

#8 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 23 maj 2004 - 20:51

Točna taka sm bla...in res se jo da premagat sam z močno voljo...težka je vn prlezt, ampak se da 8) :wink:

#9 MentToBe

MentToBe

    nov na sceni

  • Člani
  • 217 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2004
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 23 maj 2004 - 21:11

Verjetno so mi ble omamne substance prav zato tako pogodu, ker če pogledam sebe pri štirinajstih, sem bila depresivna in potem celo sredno šolo in faks. No ja dokler sem jo zdravila z drogo ni blo nič bolje. Premik sem naredila, ko sem šla že po komuni do psihiatra, pa dobila antidepresive, čeprav sem se jih najprej bala ko hudič križa, ampak sem potem dobila lepo izkušnjo, ko sem po pol leta ugotovila, da antidepresivov ne potrebujem več in to povedala psihiatrinji. Strinjala se je z menoj, tako da sem jih nehala jemat in to prvič v življenju nekaj nehala jemat na lastno pobudo, pa še manjkajo mi ne ti antidepresivi, kot da jih nikoli ne bi jemala.....

Depresija ni odšla popolnoma, ampak jo sedaj obvladujem in imam druge mehanizme, kako se spraviti v mir sama s seboj....

LP
"My mother always used to warn me about men but she didn't say anything about women..." (Tallulah Bankhead)

#10 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 23 maj 2004 - 21:21

Bravo MentToBe Slika objavljena

Sam sm bil na istem, in čeprav sem bil na začetku proti antidepresivom, so mi dost pomagal da sm se postavu na noge in da sem zdaj brez antidepresivov. Sicer pa so psihoanaleptiki "berglja" zdravljenju depresije.

Lp :slayer:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#11 freeeky

freeeky

    zasvojen'c

  • Člani
  • 504 prispevkov
  • Pridružen: 09.01.2004
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 24 maj 2004 - 18:25

uf, jst pa hvala bogu se nisn niti bliz. upam da tud ne bom, mi ni prevec do tega... nekok me ne rajca, hehe :)
"Giving a damn about you." is an oxymoron.

#12 spelca77

spelca77

    izkušen

  • Člani
  • 885 prispevkov
  • Pridružen: 22.03.2004
  • Lokacija: Tukaj in zdaj

Objavljeno 24 maj 2004 - 22:13

Jaz tudi na sreco se nisem bila blizu depresije. saj ne recem, vcasih me prime zamorjenost, sam to se ni depresija.
"Wheresoever you go, go with all your heart." (Confucius, 551 BC-479)

#13 Ganimed

Ganimed

    zasvojen'c

  • Člani
  • 573 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Arena

Objavljeno 25 maj 2004 - 11:50

Sem že bil v veliki depresiji, o tem sem pisal že v temi Nasilje v šoli... Upam, da ne bom padel nazaj v njo, ker se izvleči res ni lahko. Sicer je pa Glorious v uvodnem postu napisal vse znake, ki so bili izraženi tudi pri meni. Težko bi rekel, kaj konkretno je bil vzrok, so se pa verjetno prepletali: šikaniranje sošolcev, izguba naj prijatelja, ki sem ga imel full rad in obenem homoseksualnost, v kateri se dolgo nisem znašel.

Tablet nisem jemal, sem pa nekaj časa hodil na razgovore k psihologinji, ki me je v precejšnji meri razbremenila mučnih čustev.
>>> Najlepše na vsakem dekletu je, verjeli ali ne ... njen fant! <<<

#14 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 27 maj 2004 - 11:24

m m m m m m mmmmmmm manična depresija vlada meni ali pa jaz vladam njej.
najdaljše obdobje niča je bilo devet tednov, ki mu sledi zdaj ta blazna dejavna sreča
v obdobjih niča pridejo ven še stari ostanki anoreksije in bulimije izpred 8 let
dons od treh ponoč pa ke do pol osmih zjutri sem mela eno manjšo depresivico, če je kdo bral tist o izgubljanju v kokošnjaku al tam nekje

manična obdobja so tudi stvar zase. včasih mi najfrend reče:"dej nehi me skoz stresat"

Edited by Glorious
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#15 Munchy

Munchy

    piščan'c

  • Člani
  • 59 prispevkov
  • Pridružen: 29.12.2003

Objavljeno 29 maj 2004 - 00:12

Imel sem obdobje globoke depresije. Ni se mi dalo dihat, hodit, govorit, mislit, jest, odpirat oči. Vse je bilo brez smisla... Od začetka sta se izmenjevala depresija in živčnost, nato je prevladala depresija. KAkor da bi me svet ožel in spremenil v prah. Zelo težko se je pobrati in zlepit tisti svoj prah zopet v svojo osebnost.

Kar lep čas sem bil na zdravilih. Kar lep čas sem bil tudi v bolnišnici - sam sem želel it. Kar dolgo pa sem hodil tudi k psihiatru. Žal mi je, da nisem še dlje.

Da se rešit ali pozdravit. Kakor hočete. Ampak potrebno je OGROMNO časa in vloženega truda.
Världen utanför

#16 bucek

bucek

    piščan'c

  • Člani
  • 188 prispevkov
  • Pridružen: 10.09.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 04 februar 2005 - 16:12

Depresije(jo) sovražm.Sam jo mam tud zdej že kr lep čs in jo ne priporočam nobenemu.Seveda upam,da se bom čim prej pozdravil.V terapijo bom vlagal veliko svojega prizadevanja in tega samo depresija je totalni šit!!!!!!!!!!!
lp

#17 bio

bio

    vzornik

  • Člani
  • 1 545 prispevkov
  • Pridružen: 10.07.2004

Objavljeno 04 februar 2005 - 17:39

na sreco nism bla nikol v depresiji (trkam na les!)

ok znake nekoga, ki je v depresiji, razumem. kako pa do te bolezni pride? zaradi stopnjevanja zalosti oz. velike kolicine nesrecnih dogodkov v zivljenju al iz kaksnega drugega razloga (npr., da je podedovana?) :?:

#18 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 04 februar 2005 - 17:41

Kaj povzroča depresijo natančno še ne vemo.
Vemo pa, da je največkrat vzrok depresije življenjska okolica in kemično neravnovesje v možganih. Zato so tudi zdravila večinoma s učinkovinami, ki vpljivajo na serotonin (selektivni zaviralci prevzema serotonina).
Vzrok za nastanek depresije je tudi človekova osebna lastnost (npr. bolj ranljivi so ljudje, ki ne verjamejo v svoje sposobnosti in nimajo zaupanja vase), določene življenske obremenitve (npr. izguba ljubljene osebe, težave v družinskih/medosebnih odnosih itd). Za depresijo lahko zboli vsak, s tem, da pri ženskah je depresija pogostejša kot pri moških, pogosto pa se pojavlja tudi pri starostnikih ter mladini (adolescenca). Če te še kaj zanima, pa vprašaj ;)

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#19 bio

bio

    vzornik

  • Člani
  • 1 545 prispevkov
  • Pridružen: 10.07.2004

Objavljeno 04 februar 2005 - 17:52

mi se nasplosno v pogovornem jeziku izrazamo "joj, dans sm pa cela depresivna", "vreme je depresivno" itd. in pol nimam prevec razdelanih pojmov, kaj depresija v resnici je. po branju dosedanjih postov pa sem ugotovila, da poznam tudi jaz nekaj depresivnih ljudi... :( kako se jim da pomagat? so se sploh zmozni sami ozdravit?

#20 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 04 februar 2005 - 18:03

Ja današnja komunikacija je pač takšna :) he he :P
Ampak oseba, ki je depresivna enostavno nima volje funkcionirati v življenju oz. ni sposobna. To so znaki neješčnosti, misli o samomoru, izguba zanimanja za spolnost, utrujenost, nemir, črnogledost ... Samo to mora trajajti določen čas. Torej če si žalosten po izpitu (ko izveš, da si dobil slabo oceno) to ni depresija. Če pa to traja "24h"/dan po cel mesec, je skoraj verjetno, da bolehaš za depresijo.

Taki osebi se seveda, da pomagati. Prijatelji, svojci lahko pomagate tako, da z depresivnim probate iti na svež zrak, v družbo, v naravo. Ne obtožujte depresivnega, da ni bolan in da samo jamra. S tem bi depresivnemu pokazali nerazumevanje, sebi pa nevednost o bolezni. Z depresivnim bodite potrpežljivi. Pozorno ga poslušajte, ko se vam bo zaupal in stojte mu ob strani! Seveda sta pa 2 načina zdravljenja depresije. Če se ta diagnoza potrdi, ponavadi skoraj potrebuje psihiatrično zdravljenje (izmenjavo teh 2 zdravljenj).

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#21 Gost_MLAD_*

Gost_MLAD_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 06 marec 2005 - 03:13

sam sem zelo depresiven.najvecji problem pa je moja usmerjenost.nekako se nemorem sprejeti da sem gay.tajim svoja custva.nikogar nimam da bi mu lahko zaupal svojo usmerjenost.sem v sami streight druzbi in poznam njihovo stalisce do gayev.vedno se moram pretvarjati,tajiti svoja custva in vedno sem v strahu da nebo gdo posumil da sem gay in to me ubija.postajam vedno bolj zaprt vase,nepoznam se vec.silim se v nekaj kar ni zame.zapiram se v sobo in samo premislujem.nimam vec nikakrsne volje.postajam vedno bolj zivcen.pri svojih 18 raje ostajam doma kot pa da grem ven med ljudi ker sem vedno v strahu da nebo kdo kaj posumil.sedaj imam punco katera se je nazalost zelo zaljubila vame.sprva sem mislil da bo to bolj kratkotrajna veza in zgolj sex vendar postaja vse bolj zapleteno.sprva mi je to zelo ugajalo.bil sem bolj sproscen med ljudmi ker sem vedel da tako nebo nihce posumil,vendar se je ona zelo navezala name.zelo sem zabredel s svojim zivljenjem in enostavno nepoznam izhoda.zdi se mi zelo grdo da vedno lazem in se pretvarjam v nekaj kar to nisem.izkoristil sem njo in njena custva kar me se bolj potre.nic vec se ne cenim.imam se za gubo,sovrazim samega sebe.hodil sem k psihologu vendar mu bistva to da sem gay nekako nisem mogel povedati.moja samozavest je zelo nizka.s starsi se nemorem pogovarjati o tem ker poznam njihovo mnenje o gayih.zelo si zelim spoznati osebo s katero bi se lahko sprosceno pogovarjal,brez zadrskov.sit sem sebe,svojih starsev,prijateljev,domacega kraja.sit sem ljudi polnih sovrastva,zanicevanja,posmehovanja,opsojanja,nestrpnosti nasploh.zelim si oditi nekam kjer bi lahko zacel znova.kjer me nihce nepozna,kjer so bolj liberalni,kjer bi se pocutil enakega vendar vem da je to za enkrat se neizvedljivo.
mi lahko kdo kako svetuje,pomaga?je bil mogoce kdo na istem?

LP

#22 ComfortablyNumb

ComfortablyNumb

    nov na sceni

  • Člani
  • 221 prispevkov
  • Pridružen: 29.02.2004
  • Lokacija: Pod Triglavom

Objavljeno 06 marec 2005 - 08:13

Mlad, upam si trditi da skoraj ni geja/lezbijke, ki kdaj ne bi šel skozi isto fazo kot greš ti. Tako da...nisi edini in kar se tiče pogovora in zaupanja, na temle forumu boš našel veliko tega. Dobrodošel.

G

ps. Aja, depresija....nikoli mel.

#23 Smurf

Smurf

    zasvojen'c

  • Člani
  • 581 prispevkov
  • Pridružen: 02.09.2004
  • Lokacija: Geordieland

Objavljeno 06 marec 2005 - 13:03

MLAD, pomojem nas je šla velika večina skoz vse tole kar ti sedaj doživljaš. Tud jaz sem mel popolnoma iste strahove, sem se zapiral vase, imel samo str8 družbo, s katero nisem imel nobene volje hodit ven in sem bil raje doma. In tud jaz sem bil pri 18 letih še daleč od tega, da si priznam da sem gay. S to razliko, da jaz sicer nisem bil depresiven, kar še sam ne vem kako mi je to uspel, ampak sem se pa ful zapru vase.
Sigurno ti bo najlažje, če se z nekom pogovoriš in mu vse to poveš. Sigurno maš kakšnega takega prijatelja al pa prijateljico, za katerga veš, da te bo sprejel takega kot si in da nima odklonilnega stališča do gayev/lezbijk. Pa tud tisti ki majo odklonilno stališče, ga majo velika večina na podlagi kakšnih butastih stereotipov ker ne poznajo nobenga gaya/lezbijke in ti ne bojo obrnil hrbta, če te dobr poznajo in vejo kakšen si. Saj tak si že skoz. Če pa res nimaš nimaš nobenega takega prijatelja/prijateljice, se pa sigurno lahko dobiš ob kakšni kavici s kakšnim forumašom s tega foruma in se pogovoriš. Pomojem ti bo najlažje, da to s pogovorom spraviš iz sebe, ko se boš pa outiral kakšnim 3 prijateljem/prijateljicam, ti bo pa že ful lažje.

#24 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 07 marec 2005 - 10:46

MLAD...če iščeš razumevanje in sočutje, si zajadral na pravo stran. ;) Tu smo zbrani fantje in dekleta, ki iz lastnih izkušenj vemo, kaj preživljaš.

Brez skrbi, vsakomur se zgodijo preizkušnje v življenju, ki so namenjene temu, da človek ob njih zraste in postane močnejši. Bodi pogumen, našel boš osebo, ki bo vredna tvojega zaupanja...mogoče je že sedaj v tvoji bližini, pa je ne opaziš ali te je pač preveč strah zaupati. Verjemi, zelo dobro razumem tvoj položaj.

Tudi zate že obstaja nekdo na tem svetu, ki te bo imel neskončno rad. In ti njega. Samo najti ga je treba. Morda je že za naslednjim vogalom. Vem, da je težko, ampak se splača potruditi - to ne samo verjamem, ampak VEM, ker sem to doživel.

Videti je, da si bister fant in da veliko razmišljaš o sebi, kar je krasna lastnost pri ljudeh. Ne dovoli, da te stvari ali ljudje tlačijo ob tla...verjemi, karkoli že preživljaš, nikoli nisi sam. Na istem mestu so se pred tabo našli že mnogi!

Mislim, da lahko v imenu vseh forumašev rečem, da smo veseli tvoje družbe. Upam, da boš tudi ti vesel naše. :mrgreen:

Audaces fortuna iuvat ali po naše - sreča podpira pogumne!
"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#25 eLin

eLin

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 28.02.2005
  • Lokacija: outer space

Objavljeno 03 maj 2005 - 01:09

Js tut kazem kr dost simptomov depresije, trenutno sm pa sicer ok. Vem kaj je z mano narobe sam nevem kako pozdraut. Mela sm punco, bla cist zalublena 3leta pol je blo pa konc tko kr naenkrat, 0 jasn. Pol sm mela pa se overdose /od iksou pa speeda/ in mal zatem se je zacel.. Post Traumatic Stress Disorder/anxiety/manic depression al karkol ze. Ful mi pomaga ce grem vn pa plesm celo noc, na musko k mi sede, s folkom k mi sede. Upam da bo bols, nocm do shrinkou hodt in se filat s tableti, verjamm da se da vse z voljo. Hja :?

Neki me zanima.. Ko grem spat in ce lih nism prevec zaspana ful zacnem razmislat in bluzit v glavi o vseh stvareh, najveckrat o traumaticnih in pol k ze skor nekak zaspim, se zbudim, cist fraked out ker sm pozabla dihat. Sicer nevem ce res takrat pozabm dihat al je to sam v moji glavi sam je pa ful neprijetno.. A je to povezan z depresijo? Sm zdrauniku to povedala pa mi je reku naj me ne bo strah.. sam mi to ni nevem kok pomagal.

Je pa u k**** ta depresija ker se dejansko res nemors dat dol. Ze spoznam ksno punco k mi je ful d best in vse cist stima, pol pa k pride do akcije.. :cry:




2 uporabnikov bere to temo

0 članov, 2 gostov, 0 anonimnih uporabnikov