
Depresija
#1
Objavljeno 24 januar 2004 - 11:40
Depresija je bolezen, ki zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje, vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in o svojem življenju, kako čutite in doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in druga telesna dogajanja. Depresija ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo.
Depresivni ljudje ne morejo prisiliti sami sebe, da bi se počutili bolje. Značilno zanje je, da sami zelo občutijo posamezne znake depresije in mučnost depresije kot bolezni, medtem ko jih drugi ljudje pri njih skorajda ne opazijo.
Če vas prizadene depresija, je zato zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi in jih čimbolj podrobno opišete zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Seveda se vam ne zdijo vse vaše težave pomembne, toda razkrijte vse, tudi navidezno nepomembne.
Depresija se kaže pri ljudeh z različnimi znaki, ki se med boleznijo spreminjajo tudi pri istem človeku.
Najpogostejši znaki depresije:
~ dolgotrajna žalost, tesnoba, občutek praznine
~ črnogledost, občutje brezupa
~ občutja nemoči, brezvrednosti, pesimizem
~ izguba veselja do stvari, ki ste jih nekoč radi počeli
~ izguba veselja in zanimanja do spolnosti
~nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pretirano spanje
~ izguba apetita
~ misli o samomoru, smrti
~ nemir, razdražljivost
~ otežena koncentracija ter različni telesni znaki: glavobol, prebavne
motnje, bolečina povsod po telesu
Najpomebneje je, da depresijo prepoznate kot bolezen in je ne zamenjate z začasno žalostjo. Ne obtožujte depresivnega, da je bolan manj, kot pripoveduje, ali da nima "trdne volje" in se ne more "spraviti skupaj". Depresije se nimate iz nobenega razloga sramovati.
Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki bo minila in se bo zopet počutil kot nekdaj.
Če koga zanima, o zdravljenju, zakaj pride do depresije naj me kontaktira preko maila, zs, ali tukaj.
Lep pozdrav!
De duobus malis semper minus eligendum est.
#2
Objavljeno 20 februar 2004 - 12:39

#3
Objavljeno 20 februar 2004 - 14:58

#4
Objavljeno 20 februar 2004 - 18:36

#5
Objavljeno 24 februar 2004 - 22:57
Kt da bi mene opisvou...
Prow use znake kažem!!!
Bolezen? Ja, glih to sm še rabla...
#6
Objavljeno 26 februar 2004 - 21:27

Lp

De duobus malis semper minus eligendum est.
#7
Objavljeno 23 maj 2004 - 20:10
#8
Objavljeno 23 maj 2004 - 20:51

#9
Objavljeno 23 maj 2004 - 21:11
Depresija ni odšla popolnoma, ampak jo sedaj obvladujem in imam druge mehanizme, kako se spraviti v mir sama s seboj....
LP
#10
Objavljeno 23 maj 2004 - 21:21

Sam sm bil na istem, in čeprav sem bil na začetku proti antidepresivom, so mi dost pomagal da sm se postavu na noge in da sem zdaj brez antidepresivov. Sicer pa so psihoanaleptiki "berglja" zdravljenju depresije.
Lp :slayer:
De duobus malis semper minus eligendum est.
#11
Objavljeno 24 maj 2004 - 18:25
#12
Objavljeno 24 maj 2004 - 22:13
#13
Objavljeno 25 maj 2004 - 11:50
Tablet nisem jemal, sem pa nekaj časa hodil na razgovore k psihologinji, ki me je v precejšnji meri razbremenila mučnih čustev.
#14
Objavljeno 27 maj 2004 - 11:24
najdaljše obdobje niča je bilo devet tednov, ki mu sledi zdaj ta blazna dejavna sreča
v obdobjih niča pridejo ven še stari ostanki anoreksije in bulimije izpred 8 let
dons od treh ponoč pa ke do pol osmih zjutri sem mela eno manjšo depresivico, če je kdo bral tist o izgubljanju v kokošnjaku al tam nekje
manična obdobja so tudi stvar zase. včasih mi najfrend reče:"dej nehi me skoz stresat"
Edited by Glorious
#15
Objavljeno 29 maj 2004 - 00:12
Kar lep čas sem bil na zdravilih. Kar lep čas sem bil tudi v bolnišnici - sam sem želel it. Kar dolgo pa sem hodil tudi k psihiatru. Žal mi je, da nisem še dlje.
Da se rešit ali pozdravit. Kakor hočete. Ampak potrebno je OGROMNO časa in vloženega truda.
#16
Objavljeno 04 februar 2005 - 16:12
lp
#17
Objavljeno 04 februar 2005 - 17:39
ok znake nekoga, ki je v depresiji, razumem. kako pa do te bolezni pride? zaradi stopnjevanja zalosti oz. velike kolicine nesrecnih dogodkov v zivljenju al iz kaksnega drugega razloga (npr., da je podedovana?)

#18
Objavljeno 04 februar 2005 - 17:41
Vemo pa, da je največkrat vzrok depresije življenjska okolica in kemično neravnovesje v možganih. Zato so tudi zdravila večinoma s učinkovinami, ki vpljivajo na serotonin (selektivni zaviralci prevzema serotonina).
Vzrok za nastanek depresije je tudi človekova osebna lastnost (npr. bolj ranljivi so ljudje, ki ne verjamejo v svoje sposobnosti in nimajo zaupanja vase), določene življenske obremenitve (npr. izguba ljubljene osebe, težave v družinskih/medosebnih odnosih itd). Za depresijo lahko zboli vsak, s tem, da pri ženskah je depresija pogostejša kot pri moških, pogosto pa se pojavlja tudi pri starostnikih ter mladini (adolescenca). Če te še kaj zanima, pa vprašaj

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
De duobus malis semper minus eligendum est.
#19
Objavljeno 04 februar 2005 - 17:52

#20
Objavljeno 04 februar 2005 - 18:03


Ampak oseba, ki je depresivna enostavno nima volje funkcionirati v življenju oz. ni sposobna. To so znaki neješčnosti, misli o samomoru, izguba zanimanja za spolnost, utrujenost, nemir, črnogledost ... Samo to mora trajajti določen čas. Torej če si žalosten po izpitu (ko izveš, da si dobil slabo oceno) to ni depresija. Če pa to traja "24h"/dan po cel mesec, je skoraj verjetno, da bolehaš za depresijo.
Taki osebi se seveda, da pomagati. Prijatelji, svojci lahko pomagate tako, da z depresivnim probate iti na svež zrak, v družbo, v naravo. Ne obtožujte depresivnega, da ni bolan in da samo jamra. S tem bi depresivnemu pokazali nerazumevanje, sebi pa nevednost o bolezni. Z depresivnim bodite potrpežljivi. Pozorno ga poslušajte, ko se vam bo zaupal in stojte mu ob strani! Seveda sta pa 2 načina zdravljenja depresije. Če se ta diagnoza potrdi, ponavadi skoraj potrebuje psihiatrično zdravljenje (izmenjavo teh 2 zdravljenj).
Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
De duobus malis semper minus eligendum est.
#21
Gost_MLAD_*
Objavljeno 06 marec 2005 - 03:13
mi lahko kdo kako svetuje,pomaga?je bil mogoce kdo na istem?
LP
#22
Objavljeno 06 marec 2005 - 08:13
G
ps. Aja, depresija....nikoli mel.
#23
Objavljeno 06 marec 2005 - 13:03
Sigurno ti bo najlažje, če se z nekom pogovoriš in mu vse to poveš. Sigurno maš kakšnega takega prijatelja al pa prijateljico, za katerga veš, da te bo sprejel takega kot si in da nima odklonilnega stališča do gayev/lezbijk. Pa tud tisti ki majo odklonilno stališče, ga majo velika večina na podlagi kakšnih butastih stereotipov ker ne poznajo nobenga gaya/lezbijke in ti ne bojo obrnil hrbta, če te dobr poznajo in vejo kakšen si. Saj tak si že skoz. Če pa res nimaš nimaš nobenega takega prijatelja/prijateljice, se pa sigurno lahko dobiš ob kakšni kavici s kakšnim forumašom s tega foruma in se pogovoriš. Pomojem ti bo najlažje, da to s pogovorom spraviš iz sebe, ko se boš pa outiral kakšnim 3 prijateljem/prijateljicam, ti bo pa že ful lažje.
#24
Objavljeno 07 marec 2005 - 10:46

Brez skrbi, vsakomur se zgodijo preizkušnje v življenju, ki so namenjene temu, da človek ob njih zraste in postane močnejši. Bodi pogumen, našel boš osebo, ki bo vredna tvojega zaupanja...mogoče je že sedaj v tvoji bližini, pa je ne opaziš ali te je pač preveč strah zaupati. Verjemi, zelo dobro razumem tvoj položaj.
Tudi zate že obstaja nekdo na tem svetu, ki te bo imel neskončno rad. In ti njega. Samo najti ga je treba. Morda je že za naslednjim vogalom. Vem, da je težko, ampak se splača potruditi - to ne samo verjamem, ampak VEM, ker sem to doživel.
Videti je, da si bister fant in da veliko razmišljaš o sebi, kar je krasna lastnost pri ljudeh. Ne dovoli, da te stvari ali ljudje tlačijo ob tla...verjemi, karkoli že preživljaš, nikoli nisi sam. Na istem mestu so se pred tabo našli že mnogi!
Mislim, da lahko v imenu vseh forumašev rečem, da smo veseli tvoje družbe. Upam, da boš tudi ti vesel naše.

Audaces fortuna iuvat ali po naše - sreča podpira pogumne!
#25
Objavljeno 03 maj 2005 - 01:09

Neki me zanima.. Ko grem spat in ce lih nism prevec zaspana ful zacnem razmislat in bluzit v glavi o vseh stvareh, najveckrat o traumaticnih in pol k ze skor nekak zaspim, se zbudim, cist fraked out ker sm pozabla dihat. Sicer nevem ce res takrat pozabm dihat al je to sam v moji glavi sam je pa ful neprijetno.. A je to povezan z depresijo? Sm zdrauniku to povedala pa mi je reku naj me ne bo strah.. sam mi to ni nevem kok pomagal.
Je pa u k**** ta depresija ker se dejansko res nemors dat dol. Ze spoznam ksno punco k mi je ful d best in vse cist stima, pol pa k pride do akcije.. :cry:
0 uporabnikov bere to temo
0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov