Oj,
na splošno zadnje čase vedno težje zaupam v kogarkoli, ne samo na zdravstvenem področju. (posledica enega dokumentarca, pa dogajanj v naši ljubi..., pa neskončnih aferah etc.)
Kar se konkretno uradne in alternativne medicine tiče - zato enako - na splošno ne zaupam - po potrebi, ko imam kako težavo, bolezen,... takrat pa seveda grem običajno v zdravstveni dom na obisk k osebni zdravnici (ki je pa itak vedno na bolniški, tako da srečam tam vse druge prej kot njo :evil: ) - ker sem za kake nadstandardne storitve v zdravstvu na finančno nesposobna. Sem pa pred leti celo sama pridobila certifikat za Reiki - alternativno obliko zdravljenja. Verjamem, se ve, v koristnost obeh, uradne kot alternativne - ob preudarni, smiselni uporabi. Te pa, se mi zdi, prevečkrat precej primankuje - smiselne uporabe seveda!!!
Saj imam pozitivne izkušnje, ne rečem - če ne drugega s svojo psihiatrinjo. K sreči - moram kar potrkat zdaj - pa kake resne bolezni nisem imela, tako da moje slabe izkušnje niso bile usodne. Predvsem odnos zdravnika / zdravnice je deležen moje kritike, pa včasih prav presenetljivo njhova nevednost.
Letos pozimi sem si na smučanju poškodovala koleno. Bolelo me niti ni, če sem bila pri miru, tako da je na prvi pogled zgledalo, da ne bo nič resnega. Čez kako uro, ko sem se doma s težavo preoblačila za obisk na urgenci, sem dojela, da bo resno in šla se ve.
Na Jesenicah (kamor so me napotili dežurni zdravniki) je pogovor z zdravnikom ob ogledu rentgenskih slik potekal nekako takole:
Zdravnik: "Joj, nič kaj dobro ne kaže, ne moremo zagotovo vedeti kaj je narobe. Križne vezi gotovo, pa ????????????????????
(neki latinski izrazi)"
Jaz:"A potem menite, da so potrgane križne vezi???" (ker sem to možnost od prej pač poznala)
Zdravnik: "Ne moremo zagotovo vedeti!"
Jaz: "A je v takih primerih potrebna operacija, ker če je, sem takoj za to!"
Zdravnik: "Trenutno imamo že vse operacijske zasedene, za to bi morali priti čez dva dni zjutraj na tešče."
Jaz: "Torej vi mislite, da bi blo potrebno operirati?"
Zdravnik: "No to je tako - včasih pustimo, da se samo zaraste, včasih pa operiramo - odvisno od tega, koliko boste koleno uporabljala!" :idea: to je gotovo rekel zato, ker sem mu zgledala stara kakih sto let, pa da je itak že vse za menoj, a ne.
Anyway, čez dva dni sem bila tam, pripravljena na operacijo, ker sva se potem tako dogovorila. Sprejel me sploh ni on, ampak nekdo drug, ki je že vnaprej rekel, da ne bo nobene operacije, da on ne vidi zloma - samo v tem primeru pa bi bilo upravičeno operirat. Čez en teden spet kontrola - tretji zdravnik, kaj pa drugega - itd. Dokler mi četrti na ZADNJI kontroli končno ni posvetil približno dve minuti, kolikor je potreboval , da je moji neuki glavi razložil, kaj pravzaprav se je v kolenu zgodilo - prevod diagnoze: Zlom kosti točno na mestu, kjer se drži skupek prednjih križnih vezi, ki pa se je k nekakšni sreči še kar dobro zarasel.
No ja, koleno je koleno, enkrat poškodovano je pa sranje, če nisi Vid Kavtičnik recimo. Tolk o nekem zlorazširjenem duhu uradne medicine.
Alternativna pa včasih žal ni kaj boljša, samo da leze v drugo skrajnost - pretirano prijaznost in posvečanje pozornosti nekim stanjem, ki jih nikakor ne obvlada - vsaj ne tako, kot skuša prikazati človeku.
Pa sicer verjamem v nekakšne čudeže, bioenergijo, moč dotika itd. Verjamem, da imajo nekateri ljudje resnično sposobnosti - samo tisti običajno tega ne tržijo, kot da bi prodajali pralni prašek.
Torej, če bi resno zbolela - bi poiskala pomoč na obeh straneh hkrati - ampak tako, da bi se dopolnjevali, pa da bi bilo oboje kar se le da preverjeno - z zgodbami ljudi, ki jim kolikor toliko vendarle zaupam! Nejprej bi pa poiskala svojo vero v zdravje!!!
"My mother always used to warn me about men but she didn't say anything about women..." (Tallulah Bankhead)
Vendar pa je na srečo še vedno veliko razumevajočih in prijaznih zdravnikov.
