Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Sprijaznjenje z lastno usmerjenostjo


52 odgovorov v tej temi

#51 mattiec2017

mattiec2017

    gay friendly

  • Člani
  • 13 prispevkov
  • Pridružen: 16.09.2017

Objavljeno 24 september 2017 - 15:40

Tudi sam bom kaj pridal k tej temi.

Izhajam iz strogo verske družine biti gay to je v moji družini greh nekaj nesprejemljivega.Pa vendar sem že v otroštvu spoznal kako se raje igram v družbi fantkov.Deklice so me na nek način odbijale.

Očeta sem hitro zgubil včasih sem mu tako v sebi kar zameril,da me je zapustil tako oguljufanega sem se počutil in tu se je moja nagnjenost k moškemu spolu poglobila.Nekaj mi je manjkalo.Občudoval sem starejše fante tam ob igrišču sanjaril kako so ti moji najboljši prijatelji.

 

V osmem oz.devetem letu sem bil zlorabljen s strani vaškega mogočneža,bogataša vzornega družinskega ćloveka,katolika.Kot otrok nisem razumel kaj se dogaja kaj pravzaprav ta človek počne z mano.Niti nikomur nisem upal povedati itak ne bi verjeli.

 

Kaj vse je počel z mano a če ni bilo po njegovi volji sem kakšno dobil..Vame je vcepil strah in še danes imam v spanju more..

 

V meni je vse skupaj pustilo globoke rane nek občutek krivde morda manj vrednosti vedno sem bil nekak v ozadju ljudem si nisem upal niti v oči pogledati.

 

Pri 15 sem spoznal svojega takrat bodočega fanta.Dve leti se družila bila velik skupaj in skrivala ljubezen tako jaz in on.

 

Vmes sem imel punco in prav ona mi je odprla oči mi rekala ti si gay pa še danes sva res prava prijatelja.

 

Pri 17 sva z fantom začela hoditi to desetleno obdobje je zame nekaj najlepšega kot v sanjah kajti odpru mi je svet moške ljubezni.Svet v katerem sem bil jaz in vrnil mi je samozavest vse tist iz preteklosti je šlo preč.

 

Pravzaprav doživljal sem res tisto pravo rekel bi sanjsko srečo nekaj kar je nemogoče opisati.

 

Deset let vsega lepega polnega sreče a tudi to je minilo kajti bog ali usoda poskrbita,da preveč srečen pa že ne smeš bit.

 

Fanta mi je vzela cesta...

 

Zdajj sem zopet na razpotju kako naprej in se iščem a nimam nekih velikih pričakovnj ker mislim tako kot je bilo ne bilo ne bo nikoli več.

 

Le kam me ta pot vodi ? A upanje ostaja.



#52 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 694 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 september 2017 - 20:59

Ko sem spolno dozorel, so hormoni naredili svoje in opa cupa za računalnik, nato piiiiiiiiiiip krkrkrkr ššššš drrrrrrrrr piiiiiiiiip, in že si bil na internetu :) Lov za dobrimi porniči je bil naporen, po večini si se odločil za klik na kakšno sliko, nato pa čk čk čk čk in nekje na polovici slike si ugotovil, da je naravnost ogabna. Jovo na novo. Le če si se počutil zares pogumnega, si šel loadat več megabajtne videe! 

 

Ker je mlad človek, kar se tiče spolnosti, za vse sam, mi seveda nihče ni podrobno razložil, kaj pomeni biti gej, kaj šele, da bi mi dal kak napotek, kje naj iščem meni najbolj všečne porniče, si morte mislt... No, tako sem se spočetka moral zadovoljit predvsem s straight materialom. Ni problema, zakajti pogled se mi je vedno ustavil na tičih, večine okolice še porajtal nisem.

 

Hvala bogu sem iz brezbožne družine, ki mi nikoli ni vbijala v glavo, kaj je to "morala", cerkve nisem videl niti od daleč tam nekje do mojega ~18 leta (za moje pojme edina starost, ko je primerno soočenje s takimi rečmi), ko sem se zbog fore odločil vstopiti v frančiškansko cerkev na Prešercu, da malo pogledam kaj se notri dogaja, tam pa maškare ko' za pusta hrusta, žalostno mrmrajoči ljudje z ukrivljeno hrbtenico, mračnjaško vzdušje, vlaga, morbidnost, povorka, sred pa farmojšter s 3 metrskim lesenim križem (koraka ko Darth Vader), o ti buh sveti, saj sem v srednjem veku! -- nakar pa da pajac v škrlatu in zlatu komando -- panika, galama, šunder, obračanje ljudi, roka tako, roka tako, ja no prou, roka še tebi, smehljanje, rokovanje, blažena maničnost... in... tako hitro kot se je začelo, se je tudi končalo. Uf, tole je pa bil rollercoaster, si rečem, se izmuznem ven in se zaobljubim, da na take poganske običaje več nikoli ne hodim!

 

(...Pa da ne skrenem preveč s teme, še preden sem z njo sploh začel...)

 

Se mi je v času spolnega dozorevanja, ob gledanju tičev in ob zavedanju, da me privlači moški spol, to kdaj upiralo? Sem se kdaj sramoval? Se je bilo treba s čim sprijazniti? Sem kdaj zanikal svoje občutke? Sem kdaj želel, da bi bilo drugače?

 

Ne. Vse se mi je od vedno zdelo popolnoma naravno, normalno in samoumevno. Če mi je nekaj všeč, če mi nekaj paše in če me k nečemu vleče, zakaj bi bil tako neumen in se trpinčil ter si to odrekal? Neizmerno sem hvaležen svojim staršem, da me niso čustveno zlorabljali in pohabljali ter da mi je bila indoktrinacija, takšna ali drugačna, prihranjena (politike, nasploh, se otrokom ni vsiljevalo). Škoda, da niso vsi taki srečneži...


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#53 Knight_Rider

Knight_Rider

    biskvitek

  • Člani
  • 44 prispevkov
  • Pridružen: 01.01.2012
  • Lokacija: Primorska

Objavljeno 26 september 2017 - 20:55

Ja, to je najbolj naravno stanje, da slediš svojim željam. Nekateri smo šli najprej na dno jame in se šele potem vzpeli na goro, da smo prišli do takega spoznanja. Skozi trpljenje v vstajenje. Najbolj nesmiselna pot.






0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov