Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Sprijaznjenje z lastno usmerjenostjo


52 odgovorov v tej temi

#1 Cicalfate

Cicalfate

    gay friendly

  • Člani
  • 3 prispevkov
  • Pridružen: 13.10.2010
  • Lokacija: Celje

Objavljeno 15 oktober 2010 - 17:48

Pozdravljeni spet!

Zdaj me pa res nekaj zelo zelo zanima. Kako je bilo vaše sprijaznjenje s tem, da ste homoseksualec? kako dolgo je trajalo in skozi kakšne faze ste morali iti, da ste si končno priznali v obraz: gej sem!
Zanima me, kot je navedeno v tovrstni literaturi, ali vas je večina dejansko šla skozi ta proces tako, da ste se najprej "tolažili", da ste biseksualec in si nato homoseksualnost vendarle priznali, ko ste dozoreli. Pri meni sicer ni bilo tako, niti nobene dejanske biseksualnosti niti nobenega "samotolaženja" s tem, da bi bil bi, ker je to pač lažje sprejeti, zato me zanima kako je to potekalo pri večini.
Pišite! ;)

#2 TheNewGay

TheNewGay

    piščan'c

  • Člani
  • 112 prispevkov
  • Pridružen: 02.02.2010
  • Lokacija: Škofja Loka

Objavljeno 15 oktober 2010 - 20:15

Hm, meni najprej ni bilo sicer jasno, če to, da so mi všeč moški pomeni, da sem gej ali ne, tako da najprej je bila pri meni neka negotovost. Potem sem se občasno spraševal, če grem skozi kakšno fazo, nato pa končno priznanje, da je možno edino to, da sem res gej in se ubistvu nikoli nisem tolažil oz. sploh pomislil na to, da bi bil biseksualec, vedno je bilo v igri le gejevstvo (a je to sploh beseda? :D).

#3 belokranjec

belokranjec

    biskvitek

  • Člani
  • 29 prispevkov
  • Pridružen: 07.10.2009
  • Lokacija: bela krajina

Objavljeno 15 oktober 2010 - 23:33

Helou!

Mimo te teme pa nemorem kar tako brez, da bi podal svojega dozivetja, ker verjamem, da nekomu lahko pomaga da se prej zave samega sebe.

Pri meni je ta proces trajal zelo dolgo in lahko recem da kar 26let. Mene so od nekdaj privlacile moske noge, roke, obraz, prsi, dlake...

Vedno sem se obracal za moskim,vedno se mi je pogled ustavil na prijetni postavi, vedno se mi je cas ustavil ko sem si zavrtel dolocene sanje in fantazije, od katerih ,,sem se moral'' odstranit ker niso bile "normalne''. Bil sem v zvezi 7 let s punco s katero sem nacrtoval zivljenje,dom, druzino....
Lahko bi rekel da sva bila idealen par.Za marsikateri par sva tudi bila. Med nama so zadeve vedno potekale umirjeno. Vse je med nama potekalo brez moznosti, da bi posumila da sem drugace naravnan oz. Usmerjen. Midva ce sva bila na morju,bazenu ali ob Kolpi sem vedno preskeniral vse fante in malo starejse fante, ki so pokazali malo vec kot le obliko postave skozi obleko. Nikoli nisem opazil za mnoge privlacne ali simpaticne punce. Razen kadar sem dejansko zaradi nekega pomembnega razloga moral vzpostavit pogled z njo. In ce sem ze pogledal to lepo dekle, se v meni ni zgodilo nic. Nic,kar bi se zgodilo drugim fantom v teh primerih. Ali pa bolje receno, kaj se je v meni prebudili,ce sem videl privlacnega fanta... O tem bi se dalo pisat :)

In tako je najina zveza funkcionirala skoraj 7let (en teden je manjkal:)). Ampak je funkcionirala navzven...za vse...samo zame ne...

Zakaj ne? Zato, ker sem zivel po nekem ustaljenem obrazcu ki so ga zame oblikovali drugi in po katerem bi naj ziveli ''vsi''. Clovek se navadi vsega...tako sem se tudi jaz preprical, da imam lahko spolne odnose z njo v katerih lahko uzivam. In tudi sem. Le zacetek je bil nekoliko tezak,ker sem si moral zamislit idelanega partnerja zraven, ki je bil ''slucajno'' moskega spola:). In res je tudi, da ima clovek tudi fizicno potrebo po seksu.

In ta zveza je trajala vse dokler nisem na eni spletni strani, (na katero sem bil vpisan nekaj let in sem gledal slike resnicnih moskih iz vsega sveta) prejel zasebno sporocilo od fanta, ki si je zelel mene spoznati. Ko sem odprl ta email,sem ostal brez besed in sem samo pogoltnil, v trenutku nabrano slino. Ko sem zagledal svetlo modre oci, siroko celjust, lepe zobe...oz vse na njem je bilo po mojih zeljah ustvarjeno. V istem trenutku sem odpisal da si tudi jaz zelim spoznati njega. In najina komunikacija je stekla. Zacela sva se dopisovat prek emaila....dobesedno je zgledalo kot chat, ker sva oba visela in bulila v e posto v pricakovanju. Sam se nisem najbolj zavedal kaj se mi dogaja....vse je bilo novo zame... Cez nekaj dni sva iz eposte zacela s smsi....in nato s klici....bila sva kot dva pubertetnika, ki sta se ''prvic zaljubila''. Vendar jaz sem imel v mislih samo eno. In to sem tudi njemu povedal. Zelel sem samo enkrat s tipom...da izpolnim svojo ''perverzno'' zeljo. Punci nisem povedal nic. Vedela je le, da imam novega prijatelja, ki sem ga spoznal prek strani podobne facebooku... Misli so bile cel dan namenjene njemu...pravtako smsi...v sluzbi sem imel gsm stalno v rokah. Ves nasmejan in srecen. Po enem tednu sva se odlocila spoznati tudi v zivo, ker va telefona oba nabila ze +100eur. ker sva bila vsak iz svojega dela slovenije,sva se zmenila nekje na pol poti. Med voznjo sem bil zivcen in nestrpen, ker bo moja sanjska oseba pred mano v 3D obliki in jo bom lahko objel. Imel sem v mislih,da je to moj novi prijatelj s katerim bom samo enkrat seksal in se kasneje porocil s punco.... Vem, cudna ideja...

Ko sva se srecala,je bilo napeto...tresla sva se oba od polne glave pricakovanj in zelja...objela sva, poklepetala in sklenila da greva na pijaco...gledala sva se kar daljsi cas brez prestanka. Misli so mi odsle dalec, dalec.... Vendar jaz sem imel cilj samo enkrat. Iz gostilne sva morala it. Nisva vedela kam greva lahko se,ker je bilo res pozno ze. Sla sva se vozit z mojim avtom. Dal sem ga njemu poizkusit vozit. Ko je nenadoma ob cesti zagledal moznost, da se ustaviva. Pogovarjala sva nekaj minut u temi,ko se mu je nenadoma zacel tresti glas in je rekel. ''Zdaj bom storil nekaj kar si zelim in neglede na to kaj mi bos potem naredil!'' Vedel sem,da bo to moj prvi poljub z moskim. Okamenel sem ko sem zacutil njegove mehke ustnice. In ko je nehal sem bil tiho in ostal v šoku. Prestrasil se je ,da sem jezen. Vendar sem mu poljub takoj vrnil in tako sva ostala celo noc. Poljubljala sva se 6ur...vse do jutra. Da, resnicno samo poljubljanje, grizljanje uses, vratu in bradavick....bil sem nor. Sem bil kot pes, ki se strgal z verige. Zelel sem vec, vendar mi je rekel da si zeli, da bi meni bilo prvic idealno...ob sveckah in v postelji.

Zjutraj ko sva se razsla, sem mu v mestu, ob cesti v objemu dal poljub na usta...ni mi bilo mar za vozila, ki so sla mimo. Bil sem zaljubljen ze cel teden v njega. To sem se v tistem trenutku zavedal. Zavedal sem se, da je on moja zelja, moje sanje, moje zivljenje....

Ko sem sedel v svoj avto in se vozil proti domu ves nasmejan in srecen, nisem niti cutil zarecega obraza in razdrazenih ustnic od moskega obraza z majhnimi, pikajocimi dlacicami.

Domov, v posteljo sem prisel ob 6.30....

7:30 sem se ze zbudil in zacel razmisljat kaj sem storil...vse mi je disalo po njem. Poslal sem mu sms in v minuti dobil odgovor...bil je tudi on buden ze...izmenjala sva si par sporocil z besedilom o prelepo prezivetem veceru. Nora sva bila drug na drugega.

Vendar,ko je bil zunaj dan, sem zacel razmisljat trezno. Zavedal sem se,da sem naredil najvecjo neumnost v zivljenju, da me moji doma, moji prijatelji, v sluzbi, v mestu kjer zivim nikoli ne bodo marali kot pedra. Vsi so me vedno imeli za vzornega, prijaznega, nasmejanega vljudnega soseda, fanta oz. sina. Seveda, jim ne morem storiti tega, da bi spal ali pa celo zivel z moskim. To si sploh nebi mogel predstavljat. Kaj pa punca?punca s katero nacrtujem zivljenje? Njej tudi ne morem narediti take sramote, da bi jo zapustil zaradi moskega!

GROZNO!!!

Sam sebe sem se sramoval. Zacel sem jokati...jokal sem v postelji in premleval vse opcije...bolelo me je vse,najbolj pa srce. Odpovedat sem se moral svoji ljubezni, ki sem jo zacutil in objemal celo noc. Zakaj je zivljenje tako kruto??? Poslal sem mu sporocilo, da z njim ne zelim imeti opravka in da jaz nisem peder. Ne, nisem peder sem si ponavljal in jokal vedno bolj z ogromno bolecine.Poslal mi je sporocilo v katerem mi je zazelel sreco! bil sem kot mumija tisti trenutek. Ko se je punca zbudila, sva se slisala in sem povedal razlog,zakaj jocem. Ampak razlog je bil prilagojen. Povedal sem, da se je on zaljubil vame ker je gej in da u njim ne zelim imeti nic vec. Cez nekaj ur sem ji povedal vso resnico. Ne vedela kaj naj stori. Sprva ji je bilo zabavno da sm se ljubil z moskim. Cez nekaj casa sem si ji zagnusil. Bil sem pokoncan. Jokal sem se bolj, ker sem si ze tako unicil zivljenje. Z njim sem prekinil stike. Vendar samo jaz. Od njega sem dobival se vedno smse v katerih je izrazal zeljo biti z mano. Bilo mi je hudo. Bil sem prisiljen zamenjati stevilko. Kljub zamenjavi sem imel misli namenjene njemu. V meni je zivljenje umrlo. Jokal sm vsakic, ko sem pomislil, da ga nebom vec videl, dotaknil, poljubil, zavohal...umiral sem.


Mislim, da je preblago opisana moja bolecina. Takrat sem dal punci svoje geslo za email, da ga spremeni in naj ga ima pod varstvom pred mano. S punco se nisva vec dotaknila. Vsak dotik me je spomil nanj... Jokal sem ves teden. Ustvaril nov epostni predal. Vendar sem en dan moral slisat njegov glas. Slisat ga, da se prepricam,da do njega vec ne cutim zelje, da bi bil z njim. Poklical sem ga pod skrito stevilko. Oba sva jokala po telefonu,ker nama je bilo hudo, da ubijam ljubezen. Edinstveno ljubezen.
Doma, so me povprasali kaj se je z menoj zgodilo.

Da se vec ne nasmehnem, ne pogledam v oci...skratka, da sem zivi mrtvec. Mama, me je vprasala da sem bil posiljen s strani mojega novega prijatelja. Odlocno sem rekel, da NE!Naslednje vprasanje je bilo...''nisi valjda zaljubljen v tega tipa?'' Iz mene so zacele spricat solze in sm samo prikimal. Mislil sem, da me bo ubila tisti trenutek. Zacela je jokati tudi ona...prijela se je za glavo in tekla po stanovanju, da kaj mi je,da kje je narobe naredila pri vzgoji z mano. Nisem vedel kaj naj zdaj. Se bolj sem bil unicen. Nisem vedel ali naj potolazim njo ali sebe.

In na koncu nisem potolazil nobenega. bilo je hudo obdobje. Z njim sem postopoma zacel komunikacijo,ker sem samo tako postajal bolje, postajal nasmejan, cutil da zivim. S punco sva nehala. Mama je opazila, da sem ponovno srecen in da sem ponovno spet na telefonu. Vse dokler ni sla brat moja sporocila prek katerih je ugotovila, da se spet dopisujeva. Nocna mora se je spet zbudila. Vendar tokrat sem bil trmast in sestavil sam svoj obrazec po katerem bom zivel. Obrazec na katerem zivim svoje zivljenje. Zivljenje v katerem bom srecen, vesel zaljubljen, ljubljen in ljubil osebo, ki jo bom. Ne pa tisto, ki bi jo moral zato, ker je to ''normalno''. Normalno je to, za kar sem se odlocil. Zivljenje ni trpljenje.

In zato sem se razpisal da boste tisti, ki preberete mojo resnicno zgodbo in ste na precepu v zivljenju, izbrali pot srece in ljubezni. Kajti samo ce si ti srecen so tudi drugi veseli zate in te bodo imeli zato radi.

Za konec naj vam povem se to. S tem fantom ziviva skupaj..vendar ne v mojem kraju in v ne njegovem. Srecna sva in se ljubiva ze skoraj dve leti. Doma vedo vse, prav tako ve vsa moja zlahta, kot tudi prijatelji.

Se opravicujem za vse napake in za opravicilo naj povem, da dostopam do mavricnega foruma prek gsm-a.

Imejte se radi!

Lep pozdrav

Prispevek uredil/a: belokranjec, 15 oktober 2010 - 23:35.


#4 TheMr

TheMr

    piščan'c

  • Člani
  • 51 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2010
  • Lokacija: Lj

Objavljeno 16 oktober 2010 - 12:08

Ja, definitivno, sem si najprej govoril, da sem bisex. Ampak potem sem (med googlanjem gay-barov) našel ta forum in se začel malo pogovarjati z ljudmi (predvsem TheNewGay mi je dosti pomagal - thank You! :zate: ) in sem ugotovil, da biti gej dejansko sploh ni nič narobe. Zdaj, po skoraj kakem letu, od kar 'sem' gej se pa počutim fenomenalno! Končno vem, zakaj sem na svetu, končno imam neko motivacijo, končno vem, kaj/koga ljubim =)

Gay FTW :mavrica:

#5 Donvita

Donvita

    zasvojen'c

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 17.12.2008

Objavljeno 16 oktober 2010 - 12:32

@belokranjec- ČUDOVITO, občudovanja vredno :spostovanje: :plosk:!

#6 Cicalfate

Cicalfate

    gay friendly

  • Člani
  • 3 prispevkov
  • Pridružen: 13.10.2010
  • Lokacija: Celje

Objavljeno 16 oktober 2010 - 13:06

Neverjetna zgodba :) na srečo s "happy endingom" ...hvala da si jo delil z nami. Ko bi le več homoseksualcev storilo tako kot ti; res je žalostno če si ne upaš živeti zgolj zato, ker ti tega družina in družba ne dovolita.
Vsa čast!! :spostovanje:

#7 vrtnica80

vrtnica80

    biskvitek

  • Člani
  • 33 prispevkov
  • Pridružen: 23.08.2010

Objavljeno 16 oktober 2010 - 13:47

Da so me privlačila dekleta, sem vedela že odkar pomnem. Da to kar si želim ni čisto običajno mi je bilo zelo jasno, odreagirala sem pač tako kot 5-letnica zmore. S trmo, uporom nad avtoriteto, agresivnostjo, ter zatekanjem v sanjarjenje. Žal nisem imela nobenega, ki bi mi stal ob strani, starši so me takoj poslali k verouku (tako da mi je bila ideja o celibatu že zelo zgodaj všeč, nekako potem ni več nobenega problema, pa še glave ne zgubiš zaradi zaljubljenosti);
in ko sem obesila plakat Girls, Girls, Girls na steno, so mi vsi moralizirali da to pa ne gre, :ponos:

ter da so me v kolonijah, ter na treningih pridno tlačili v mlajše skupine :utihni:

Tudi psihiatrinje in šolske psihologinje mi niso bile v nobeno pomoč... vse so bile tako privlačno lepe, da sem bila kot cucek, in sem samo čebljala največje neumnosti. :opala:

Kriza je nastala nekako ob prehodu v srednjo šolo. Skušala sem sama sebi dokazati, da me privlačio tudi fantje, da sem biseksualka, imela sem nekaj avanturic, bilo mi je všeč, vendar sem pogrešala tisto zaljubljenost, ki je bila tako očitna ko je šlo za ženske. Vendar sem še kar upala, da pa morda nekega dne najdem nekoga (vedno mi je bila všeč ideja dokazati da je tisto, kar vsi mislijo, da je nemogoče, vendarle mogoče) :blond: :aja:

Na fakulteti sem šele v polnosti dojela, da sem lezbijka :poljubpunce:

#8 simple

simple

    zasvojen

  • Člani
  • 694 prispevkov
  • Pridružen: 24.07.2009
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 oktober 2010 - 13:47

Super zgodba!! Kot v filmu. Veliko sreče in ljubezni vama želim še naprej! :)
tu vois, je suis pas un homme, je suis le roi de l'illusion.

#9 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 oktober 2010 - 14:45

Prav zares zelo zanimiva zgodba. :) Morda bi lahko povedal samo še to, zakaj si si premislil in si odstopil od prvotnega "obrazca". Kaj je tisti pravi razlog, da si iz življenja, ki ti je predstavljajo nekaj povsem nesprejemljivega prešel na to, da sedaj tako življenje živiš?

Prispevek uredil/a: kanji, 16 oktober 2010 - 14:45.

Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#10 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 16 oktober 2010 - 15:23

Belokranjec, zelo zanimiva zgodba, polna žalosti, a s srečnim koncem. Upam, da jo bo prebralo veliko ljudi. Srečno še naprej.
Za pesimizem je prepozno.

#11 TheNewGay

TheNewGay

    piščan'c

  • Člani
  • 112 prispevkov
  • Pridružen: 02.02.2010
  • Lokacija: Škofja Loka

Objavljeno 16 oktober 2010 - 17:04

(predvsem TheNewGay mi je dosti pomagal - thank You! :zate: )

Awwww, me veseli, da sem vsaj nekomu pomagal (se opravičujem za offtopic :nerodno: )

#12 belokranjec

belokranjec

    biskvitek

  • Člani
  • 29 prispevkov
  • Pridružen: 07.10.2009
  • Lokacija: bela krajina

Objavljeno 16 oktober 2010 - 18:48

lepo pozdravljeni mavricni ljudje :)

Me veseli, da ste vzeli cas in prebrali mojo zgodbo, ki opisuje le dva tedna mojega najtezjega obdobja v zivljenju. Se bolj pa me veseli, da ste jo razumeli in potegnili iz nje bistvo. Napisal sem jo tudi s tem namenom in upanjem, da nekomu, ki se enako kot sem se jaz, isce se zdaj.

Zakaj sem odstopil od prejsnjega zivljenja????

Zato, ker sm spoznal fanta, ki mi je prevzel srce, misli in s katerim sva bila tako podobna, da nisva mogla verjet niti sama. In ko se clovek zave, da je on tisti cigar zivljenje zivi je vse lazje. Kajti druzba in njeni normativi in okviri so zelo ozki da vsak, ki po nnjih ne zivi je ''cuden''. Cudni smo vsi. To je dejstvo. Vsak clovek je unikat in v nekih pogledih lomi zgoraj omenjene okvire.
In ce clovek zivi znotraj teh okvirov oz. Obrazcev, ki sem jih omenil v svoji zgodbi in samo dve moznosti. Ali ostane v zivljenu trpeč ali pa se sprijazni in postane zadovoljen s svojim povrsinskim zivljenjem.

In lahko povem da sem sel cez obe fazi. In najlazje pove nekdo ki jih je spoznal. Bil sem pred poroko in bil sprijaznjen, da sem ''cuden''.
In zdaj sem vesel, da sem :)

Pa se to nisem v svoji zgodbi napisal. S punco, s katero sva bila skupaj 7 let, sva sedaj najboljsa prijatelja. In ko bo Slovenija dovoljevala istospolne poroke, bo ona moja prica:)

Hvala vam za pozitivne opazke!

Se beremo:)
Pa pa

#13 ankh

ankh

    piščan'c

  • Člani
  • 70 prispevkov
  • Pridružen: 20.09.2010
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 16 oktober 2010 - 23:33

OMG belokranjec, ravnokar sem poslušal komad od Celine Dion iz "Titanica" in bral tvojo zgodbo. Skoraj, mi je šlo na jokanje. :solzice: Važno, da si našel osebo, s katero boš srečen in se najbolje počutil v svoji koži! Veliko sreče!! :mavrica:
Pri meni je bilo pa tako, da sem že od osnovne šole gledal za fanti in so mi bili vedno všeč, ko sem jih gledal v slačilnici. Tudi v razredu sem se včasih zagledal v koga in sanjaril. Vedno sem gledal gay porniče in tudi mama me je enkrat zalotila, ko sem gledal enega!!! Haha, k s sreči ni zgledalo, da sta 2 tipa ampak je zgledalo kot navaden seks. Potem na faxu v MB pa sem začel obiskovati klepetalnice in živel bolj free življenje, ker sem živel sam s cimri - stran od družine. Tako sem spoznal prvega tipa in se celo peljal k njemu v Kranj, kjer sva se dobila in počasi začela .... Mi je bilo zelo čudno na začetku ampak sem vedno vedel, da so zame tipi.
Kasneje, ko sem povedal staršem, da sem se zaljubil v fanta pa je bil konec sveta. Poslušal sem: "Kaj te nisva dobro vzgojila?" "Bolan si!" "Pa ne moreš sexat z fanti" "Ko pridem domov te bom ubil!" ... res sem bil takrat najbolj šokiran odkar sem na svetu. Sem se pa nato selil k fantu in sčasoma sta se navadila, da bom imel fante in ne punce in sta se upam, da sprijaznila. Nudita mi support in normalno se pogovarjamo....

Najboljši občutek pa je bil, ko sem doma in prijateljem povedal, da sem gay. Se mi zdi, da sem zgubil neko težo.... :vdam se:
Work like you don't need the money, love like you've never been hurt, dance like nobody's watching ;)

#14 Mizuma

Mizuma

    piščan'c

  • Člani
  • 123 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 19 oktober 2010 - 19:50

Hmmm. Pri meni pa je šlo to počasi. No, za fanti sem gledal že od samega otroštva. Tudi v risankah sem vedno gledal za princi (če bi bil jaz tisti princ bi razne Trnuljčice in Sneguljčice še vedno ble v komi :mrgreen: ) V osnovni šoli sem pol začel dobivat prve opazke od sošolcev "da sem gej", ampak po moje je to bilo navadno otroško zbadanje (in geji so pač bli "in" takrat...). V SŠ sem začel "gledat za punci" in si dopovedovat, da je to zgolj faza, da bo minilo oz. da sem morebiti bi-curious...

No v 4. letniku sem potem sošolki priznal za usmerjenost, kakor tudi staršem - sprva mami (takrat se mi je odvalila skala, ne kamen, od srca). Kmalu zatem sem spoznal mojega prvega fanta, s katerim sva bila dobrih 9 mesecev... Se še v živo spominjam prvega zmenka. Živčen sem bil, da je blo joj. Zmenila sva se na parkplacu pred mojo OŠ (oh ja, boljšega mesta nisva našla :zmesan: ) in sva pol šla na pico, pijačo... in na biljard (skratka, tisti večer je bilo zame marsikaj prvič) tudi prvi poljub je sledil. In mnogo teh.

Tako da pri meni je šlo od faze biseksualnosti do full frontal gay :mavrica: ... Zdaj mi pa je vseeno. S tem sem se sprijaznil. No, neki trgovki v Mercatorju ni ravno treba vsega vedet. :utihni: Za prijatelje in družino pa lahko rečem, da vedo in jemljejo to, kot nekaj vsakdanjega. (Hell, moja mama je vedno vesela, če spozna novega "zeta" kot rada reče :šok: )

#15 sadni_caj

sadni_caj

    biskvitek

  • Člani
  • 31 prispevkov
  • Pridružen: 12.07.2010

Objavljeno 20 oktober 2010 - 23:06

belokranjec, čudovita zgodba. Res, lepo.
Sam sem še nekoliko mlad in glede moje spolne usmerjenosti je tako, da samega sebe tretiram kot biseksualca. Saj so mi všeč fantje in njihova postavca, in oči, in vse, ampak težko razumem, da bi bil srečen z moškim. Morda zaradi tega, ker se še nisem osvobodil svojih lastnih idej, pričakovanj. Morda zaradi tega, ker vsakič, ko vidim bivšo, nekaj zaščemi v meni.. kako popoln par, vsem na ogled, bi lahko bila.

Čeprav, nekje globoko in še globlje, me zaščemi, ko pomislim, kako enostavneje bi bilo z moškim. Enostavneje se zaljubiti, enostavneje vztrepetati, enostavneje.. se ljubiti. V polnem pomenu. In potem, sreča.. hm.. :*
"..because the people who are crazy enough to think they can change the world, are the ones who do."

#16 Davy

Davy

    Tehnični asistent

  • Tehnična ekipa
  • 235 prispevkov
  • Pridružen: 11.11.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 25 oktober 2010 - 11:10

Še ne še ...

Zakaj? Kaj pa vem ... Živim v krogu ljudi, kjer je homoseksualnost močno obsojana (vsaj med sorodniki). Ali pa morda le jaz tako sprejemam okolje, saj že tako nimam ravno trdnega samospoštovanja. :?

Tehnik MF
tehniki(at)mavricni-forum.net


#17 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 655 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 26 oktober 2010 - 13:29

Pri kakšnih 12ih letih mi je postalo jasno, da sem homoseksualec... Odkril sem tudi tale forum, ampak sem bil še premlad za prijavo :priden:
Potem pa je po kakšnem mesecu, dveh, prišlo obdobje "streznitve", ko mi je postalo jasno, da to ni družbeno sprejemljivo, kaj bodo pa rekli prijatelji in starši,... In sem poskušal "usmeriti" misli na ženske. Seveda sem kmalu ugotovil, da ne gre. Od takrat naprej sem mislil samo na tipčke in se nisem preveč ukvarjal z lastno homoseksualnostjo. Nikoli si nisem mislil, da sem biseksualec, ker me ženske res niso privlačile, čeprav sem si puščal možnosti odprte. Mislil sem, da se bo itak vse zrihtalo, ko bo pravi čas, ko bo mimo mene prišla ena huda mačka, s katero bi se dal dol ;) Glede družine in otrok sem že pri 5 letih "sklenil", da to ni zame, tako da nisem čutil nobenega pritiska glede "naravnega" življenja v prihodnosti. Ko sem razmišljal o usmerjenosti sem upošteval le seksualen vidik. Nisem imel nobene potrebe po kakršnikoli socializaciji s homoseksualci. S prihodom v srednjo šolo sem malo "zajebal". Namesto, da bi dobil nove prijatelje, sem se kakšno leto obnašal čudno, hladno, do vseh, prekinil sem vse stike z nekdanjimi prijatelji, si pridobil nove, površne prijateljske stike z "luzerji", katerih domet je bil to, da smo se ga včasih šli napit... Nasploh sem živel zelo nezdravo, potem sem kar hudo zbolel in obležal za dva meseca. To me je streznilo, in nato sem rabil kake pol leta, da sem prvič začutil potrebo po tem, da bi spoznal kakega geja, da bi v prihodnosti rad živel z moškim... Kmalu sem imel prve stike z geji; postalo mi je dokončno jasno, da sem tudi jaz sam gej, in da je seks kul in da smo geji lahko super ljudje. :ponos:

i tried


#18 Narcis

Narcis

    gay friendly

  • Člani
  • 10 prispevkov
  • Pridružen: 07.07.2010
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 29 oktober 2010 - 17:44

Tukaj pa lahko tudi jaz dodam svoje. Ker se imam za biseksualca, ampak ne morem reči, da sem v to ne vem kako prepričan. Sigurno je tukaj dost pritiska zaradi družbenih norm in vsak bi raje ustrezal kot pa odstopal. Potem se nagnjenost na eno ali drugo stran vsake toliko malo spreminja. Fizično so mi bolj všeč fantje, ampak opazim tudi punce. Po drugi strani mi še noben fant ni ravno zmešal glave, kar pa za punce ne morem rečt. Sicer bi pa o zagledanosti/zaljubljenosti/ljubezni najbrž lahko razglabljal pod kakšno drugo temo. Sigurno pa še nimam vsega razpucanega ;) Vsekakor pa je zanimivo prebrat različna mnenja!
Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje.

#19 marky6

marky6

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 20.03.2006

Objavljeno 30 oktober 2010 - 19:02

Hehehe!
Pri meni je šel osebnostni razvoj v obratni smeri :misli: .Že okrog 15. leta sem spoznal da me privlačijo bolj dečki.Pravzaprav deklice sploh ne :D .Nekako sem se pririnil v družbo najlepšega tipčka, čeprav nisva hodila v isti razred ali imela skupnih prijateljev.Opazil me je !Iskrice so preskočile :objemfanta: , postala sva nerazdružljiva prijatelja.Najprej samo prijatelja.Potem pa naju je najstniška razigranost in neka še neznana sila potegnila čez linijo prijateljstva :gejljubezen: .Prvič je bilo!
Svet se je vrtel okoli naju, ko sva postopala okoli.Dihala sva skupaj, pa tudi če se nisva videla.Vsak trenutek sva izkoristila za biti skupaj :mavrica2: .
Da bi se pa odkrito pogovarjala o tem kaj čutiva eden do drugega pa nikoli :utihni: .Oba sva vedela nekako vsak zase.Se sramovala in trpela v sebi...mulca sva bila!Vezi so se počasi, po par letih, začele krhati.
Danes, leta od tega, se vedno bolj zavedam zakaj je začel vedno bolj zahajati v čudno družbo.Zakaj je zabredel....ni več hotel biti z mano.Več so mu postali prijatelji, kateri so ga lahko spravili v namišljeni svet.Končalo se je....
Po še nekaj neuspelih ponovitvah nesebičnega prijateljstva s kakšnim fantom, po branju oglasov avantur željnih bratcev in po par spodsljajih - mi je postalo jasno :S - NOČEM TAKEGA ŽIVLJENJA!!! Potegnil sem črto. Začel sem slediti "neroza kažipotom", kot sem nekje tu napisal.Zavestno :vojak: ! Lahko bi rekel da sem postal BSX :D ! Čeprav tega izraza ne odobravam. Če si - si (gay)! Karkoli drugega je le potuha do samega sebe!
Ne ponujajte mi česar nemaram in ne pričakujte tega kar ne morem dati.
marky6

#20 blazek

blazek

    nov na sceni

  • Člani
  • 270 prispevkov
  • Pridružen: 25.08.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 11 november 2010 - 20:56

Belokranjec, vse čestitke, odlična zgodba! Če bi več ljudi razmišljalo tako kot ti, bi bil svet enostavnejši in veliko lepši! Ljudje si moramo dati možnost, da so tudi druge variante odprte.
Sam sem za svojo spolno usmerjenost vedel že pri 12 letih. Trajalo je dolgo, preden sem to sebi priznal. Probal sem tudi s punco, pa me to ni privlačilo. Vseeno pa, sem si hotel dati možnost, ker sem vedel, da sem kot gej družbeno nesprejemljiv! Vesel sem za ljudi, ki so mi bili v tistem obdobju v oporo, ki so me poslušali, se z mano pogovarjali, i so mi svetovali. Zahvala gre tudi prispevkom na tem forumu. Zdaj mi je vseeno kaj si mislijo ljudje, kaj si mislijo drugi! Vesel sem, da sem sprijaznjen s tem dejstvom in da lahko živim življenje, kakršno mi je všeč!

#21 svetnica

svetnica

    piščan'c

  • Člani
  • 162 prispevkov
  • Pridružen: 22.08.2010

Objavljeno 12 november 2010 - 12:20

... starši so me takoj poslali k verouku (tako da mi je bila ideja o celibatu že zelo zgodaj všeč, nekako potem ni več nobenega problema, pa še glave ne zgubiš zaradi zaljubljenosti) ... Na fakulteti sem šele v polnosti dojela, da sem lezbijka :poljubpunce:


Hihihi, tudi jaz sem hodila k verouku (in kasneje še kam ... ;) ). In enako - šele na fakulteti sem v polnosti dojela - no, pravzaprav jasno in glasno priznala, dojela sem menda že prej ... -, da sem lezbijka. :objempunce: (Čeprav sem kasneje svojo usmerjenost ponovno srčno želela zatreti, utišati, uničiti ... in sem se spet - celo dokaj resno - spogledovala s "celibatom". :obup: :nerodno: "Tolažim" pa se s tem, da je celo sam veliki Leonard Cohen preživel nekaj let v - sicer budističnem - samostanu :angelcek2: .)

No, upam, da je mojim lastnim "zatiranjem" čustvovanja in občutenja vendarle čisto zares napočil konec. :ban:

Spoiler

Prispevek uredil/a: svetnica, 12 november 2010 - 12:22.

Life is spectaaaaaaaaaacular! :)

#22 Tejko

Tejko

    piščan'c

  • Člani
  • 78 prispevkov
  • Pridružen: 31.05.2009
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 14 november 2010 - 11:07

Moj razvoj pa je šel prav po modelu Richarda Troidna, če mogoče kdo pozna ta model iz gejevskih in lezbičnih študij :mrgreen:

Najprej nisem razmišljal o svoji homoseksualnosti, ker sem bil še premajhen, da bi sploh vedel karkoli o čemerkoli.
Ko sem prišel v puberteto sem dobil določene družbene izkušnje, ki so mi dale vedet, da mogoče pa z mano ni vse tako kot je z ostalimi fanti.
Takrat sem prvič zasledil da obstaja homoseksualnost in takrat sem tudi prvič pomislil, da mogoče pa sem jaz tudi to, ker sem skozi gledal za fanti in fantaziral o njih. :opala:

Potem je nastopila adolescenca in z njo povezana kriza identitete. Ta zavest o homoseksualnosti se je vedno bolj utrjevala, hkrati pa so nastopale občasne faze zanikanja, ko sem se zavestno poskušal oddaljiti od tega in gledati za puncami, iskati punco, ki bi mi bila simpatična do te mere, da ne bi bil samo njen prijatelj, ampak bi se z njo spravil tudi v posteljo.
Začel sem razmišljati o tem, da je homoseksualnost pri meni le faza, da bo to minilo. :blabla:

Vendar take punce nisem nikoli našel, to ni le faza, ne bo minilo. Tudi pri najbolj simpatični punci se je zalomilo. Sem se že skoraj zaljubil v njo, ampak se je v mojih mislih vedno končalo takrat, ko sem razmišljal o spolnosti z njo. Nikakor si nisem mogel predstavljati tega. :?
Pač pa sem si spolnost lahko z največjim užitkom predstavljal z nekim tipom, ki je bil fazan takrat ko sem bil jaz četrti letnik. :sreca:

In tako je počasi nastopila faza sprejemanja teh občutkov. Začel sem iskati informacije o homoseksualnosti v še večji meri kot do zdaj. Odkrival sem razne forume, podobno misleče, spaznaval sebi podobne najstnike. Za maturitetno raziskovalno nalogo pri psihologiji sem si izbral homoseksualnost skozi stereotipe in tako sem imel v naprej pripravljen odgovor, če bi me kdo nadlegoval s tem da zakaj neki iščem literaturo o gejih in lezbijkah. S tem pa, ko sem odkrival literaturo in podobno misleče ljudi, sem zapadel tudi na področje znanosti, odkril sem, da obstajajo gejevske in lezbične študije, da obstajajo znanstveniki na področju družboslovja, ki proučujejo homoseksualnost, da celo pri nas v sloveniji obstajajo taki ljudje in da se ta predmet poučuje na filofaksu in tako naprej, skratka vedno bolj sem padal not, kot bi temu rekli in počasi sem dokončno spoznal, da pa vendarle sem gej in da ni s tem nič narobe, čeprav je marsikdo zelo negativno nastrojen proti temu. :mavrica:

Potem sem se preselil v Ljubljano, začel delati, sem se osamosvojil, spoznal sem nekaj tipov v živo, začele so se prve veze, prvo poljubljanje, izguba nedolžnosti in spoznal sem, da je to definitivno to in da se hočem nočem ne morem spremeniti. :gejljubezen:

Zdaj spejemam svojo lastno homoseksualnost, čeprav sem pa tja, ko imam kak dark moment, čuden dan, še vedno pomislim da kako bi bilo vse enostavneje, če bi bil straight in če bi imel punco. Ampak hitro zaključim, da je intimnost s fantom so much better :postelja:

#23 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 14 november 2010 - 12:09

Pri meni ni bilo nikoli nobenih vmesnih ali prehodnih faz, če pogledam nazaj. Punce me nikoli niso zanimale. Sem pa imel v glavi kljub temu nekaj časa (par mesecev) idejo, da sem verjetno biseksualec, ker me zanimajo tudi tipi. Dokler nisem nekega dne doživel prebliska in si rekel. "Pa saj te zanimajo SAMO tipi." In to je bilo to.

Glede na mojo neodločno naravo sem hvaležen, da me punce ne zanimajo, ker bi se verjetno s kako poročil in se potem postrani dol dajal s tipi, kar bi me pa pokopalo, ker bi se žrl zaradi tega.

Sem pa rabil kar nekaj časa, da sem prišel do zaključka glede tega. Prvo izkušnjo sem imel šele pri 19ih. Ni mi sicer žal zaradi same starosti, bi si pa želel imeti več poguma v srednješolskih letih, da bi se prepustil kaki najstniški naivni zaljubljenosti. Tak spominček bi se mi zdelo fajn imet. Ampak, črto pod vse, nimam obžalovanj. :)
"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#24 Tejko

Tejko

    piščan'c

  • Člani
  • 78 prispevkov
  • Pridružen: 31.05.2009
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 26 december 2010 - 14:16

... bi si pa želel imeti več poguma v srednješolskih letih, da bi se prepustil kaki najstniški naivni zaljubljenosti.


js si tudi to želim :mrgreen: ma srednja šola je že lep čas mimo, tako da kar je blo je pač blo ne :P

#25 netko00

netko00

    nov na sceni

  • Člani
  • 205 prispevkov
  • Pridružen: 30.11.2011
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 avgust 2012 - 20:13

Da še jaz pristavim moj piskrček. :)
Da sem gej vem že od zmeraj - ne bi mogel postaviti nekega datuma, ker me punce niso nikoli zanimale. Ampak priznal si pa nisem kar dolgo. Najprej je bilo otroštvo, ko itak ne razmišljaš o takih stvareh in delaš to, kar delajo drugi (očitno je v 4. razredu normalno, da fanti gledajo moške tiče - vsaj pri nas je bilo). Potem pa je prišlo obdobje, ko so ostale fante začele zanimati punce, mene pa ni nihče pretirano zanimal. Proti koncu osnovne šole sem začel gledati porniče in takrat ugotovil, da gledam samo moške v porničih in posledično sem kar hitro "prešaltal" na gej porniče. Potem celo srednjo šolo sem še sanjal o tem, da bom se enkrat zbudil strejt (ali pa da bom postopoma postal strejt) in bom spoznal pravo punco, se poročil, imel otroke,... Ko sem pa prišel na faks, sem malo bolj začel razmišljat o tem, brat stvari na internetu (na začetku še celo neke nasvete, kako lahko postaneš strejt - ampak se mi ni dalo pretirano ukvarjat s tem), nato sem odkril še ta forum (ki mi je zelo pomagal),...
Po vseh teh letih sem se (končno) nekako sprijaznil s stavkom "jaz sem gej" in začutil potrebo, da to povem še drugim. Prvo outiranje je izpadlo točno tako, kot sem si predstavljal, da bi bilo najboljše. :D Zdaj vejo zame najboljši prijatelji, čaka pa še družina (in vsi ostali ljudje v mojem življenju). Po vsem tem času, še vedno težko verjamem, da bi se pogovarjal z nekom in med pogovorom rekel "jaz sem gej". Sem pa sposoben to rečt na vse druge načine :)
If time and space are curved, where do all of the straight people come from?
Author Unknown




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov