Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Dotikanje


81 odgovorov v tej temi

#26 mešanček

mešanček

    gay friendly

  • Člani
  • 16 prispevkov
  • Pridružen: 17.03.2008
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 14 november 2010 - 01:26

Zelo odvisno od situacije. Ni mi všeč, če mi nekdo, ki ga ne poznam (dovolj) dobro, v pozdrav ponuja roko. V smislu, yo yo, stari, kje si mi... Ker sem prilagodljive narave, je ne odklonim :) mam pa na obrazu nek kisel nasmešek...

Popolnoma drugačna situacija je, ko ti nekdo nekaj vneto razlaga (in ti vneto poslušaš, seve), in to podkrepi s kretnjami in dotiki. Tako ravnanje pozdravljam :) Všeč mi je tudi navada, da osebo, ki ti je blizu, pozdraviš s poljubom na lička. Mislim, da jo bom poskušal prenesti tudi v naše kraje. Bom pa zaradi svoje prilagodlljive in nevztrajne narave hitro odnehal, tak da ne pričakujem revolucije :)

:objemfanta: :tralala:

#27 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 619 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 14 november 2010 - 02:16

Meni načeloma ne paše, da se me ljudje dotikajo med govorom... Obstajajo pa seveda tudi izjeme ;)

be a slut, do what ever you want


#28 čani

čani

    piščan'c

  • Člani
  • 116 prispevkov
  • Pridružen: 04.01.2009
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 14 november 2010 - 11:45

Ne vidim razloga, da bi se me kdo sploh dotikal med pogovorom. Vsaj ljudje, ki jih ne poznam. Na živce mi gre že, če v trgovini nekdo stoji popolnoma zraven mene in se počutim, kot da mi diha za ovratnik. Nekateri ljudje so bolj tolerantni glede tega, drugi spet manj. Določene izkušnje v življenju so me privedle celo do tega, da že nasploh ne prenesem moških dotikov, niti od očeta. Je pa seveda ožji krog ljudi, ki jih poznam zelo dobro in je vse skupaj zelo sproščeno :). Recimo od punce mama me je že od prvega dne kar me je spoznala objemala in najprej mi je bilo nelagodno, potem pa se navadiš. Po mojem je tako, da če nisi sam navajen takšnega odprtega pristopa do vseh okoli sebe, ti tudi ne bo ne vem kako pasal. Razen, če si to od kakšne osebe še posebaj želiš :D.
If it were true that children emulate their teachers, we'd have a lot more nuns running around.

#29 Puff

Puff

    zasvojen'c

  • Člani
  • 759 prispevkov
  • Pridružen: 04.07.2008

Objavljeno 14 november 2010 - 13:49

Jaz delujem na podoben princip kot predhodnica. Sem se zelo težko navadila na objeme prijateljic. So me že vsi postrani gledali...nisem hotela "iztopat". Za rojstne dneve mi je muka, ker me vsi sorodniki objemajo in lupčkajo, pa čeprav jih poznam že celo življenje. Je malo oseb s katerimi se mi ni problem objeti. :)

#30 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 14 november 2010 - 16:18

Dotiki so mi fajn od ljubljene osebe, kadarkoli in v kakršnemkoli kontekstu.

objemi med prijateljji in sorodniki, s katerimi sem si bližje in če se dolgo ne vidimo, so mi tut kul.

ne maram pa, da recimo s prijateljem al celo znancem govorim ob pijački, se pravi čist navaden čvek, in da se me ta oseba dotika. to mi je nekako čudno.
"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#31 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 23 januar 2011 - 23:50

Dotiki pri meni prakticno brez izjeme sprozijo fight-or-flight response. I don't touch other people, I don't want other people touching me. :halooo:
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#32 Klis

Klis

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2011
  • Lokacija: Osrednja Slovenija

Objavljeno 26 januar 2011 - 22:56

Zame to predstavlja poseg v osebni prostor. Ne morem se znebiti občutka, da to običajno počnejo ljudje, ki niso bili deležni zadostne pozornosti v svoji preteklosti.

Zanimivo mi je tudi to, da po mojih izkušnjah to počnejo ljudje, ki jih bolj kot v krog prijateljev lahko šteješ med znance.

Ali pa imamo morda le različna pojmovanja osebnega prosrota in intime?

#33 fox

fox

    gay friendly

  • Člani
  • 11 prispevkov
  • Pridružen: 21.01.2011
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 26 januar 2011 - 23:13

ma ja dotiki so res v danasnjem casu tako kot nekoc pogledi, pismo ful smo ratali zadrti vsi slovenci:(

Je pa res da nekateri ljudje enostavno vsiljivo izpadejo, ko se ti postavi pred faco in ti govori na 2 cm, potem ga itak sploh ne slisis, kaj govori, ker samo razmisljam kam naj spi**im s pogledom ali nosom:), pa se ni prislo niti do dotika he he, saj ta zadeva mi je skoraj hujsa kot pa dejanski dotik.

Je pa res odvisno od energije ki jo ima sogovornik ...

Prispevek uredil/a: ženska, 27 januar 2011 - 01:55.

Grešiti je človeško, občutek pa je božanski!

#34 Klis

Klis

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2011
  • Lokacija: Osrednja Slovenija

Objavljeno 26 januar 2011 - 23:21

Ah ja... to so že tisti "Close-talkerji", nazorno prikazani v eni od Seinfeldovih epizod... No najhujša je kombinacija close talkerja in clingerja :D

Je pa to verjetno predvsem odvisno tudi od kulture, iz katere človek izvira

#35 Advena

Advena

    biskvitek

  • Člani
  • 25 prispevkov
  • Pridružen: 08.11.2009

Objavljeno 27 januar 2011 - 00:34

Imam običaj dotaći sagovornika koji mi je jako drag rukom po ramenu tokom razgovora. Inače dosta gestikuliram i spontano to učinim, ali odmah nakon što potapšem nekoga po ramenu ustuknem i bude mi neprijatno, jer pomislim da to možda osoba i ne voli. Ne volim što mi se to "omakne" i trudim se ipak kontrolisati, kao i smiriti ruke tokom razgovora uopšte.

Prispevek uredil/a: Advena, 27 januar 2011 - 00:35.


#36 River

River

    biskvitek

  • Člani
  • 34 prispevkov
  • Pridružen: 29.07.2010
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 27 januar 2011 - 23:45

Strašno me živcira, ko se me kdo dotika kar brezveze, ali pa stoji 5cm stran od moje face med pogovorom. Potem me to tako distractira, da si v mislih ponavljam daj umakni se že, no ;D
Okay let's dance now.

#37 Shaman

Shaman

    veteran

  • Člani
  • 1 714 prispevkov
  • Pridružen: 09.06.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 29 januar 2011 - 13:41

Ne morem se znebiti občutka, da to običajno počnejo ljudje, ki niso bili deležni zadostne pozornosti v svoji preteklosti.

Ali pa mogoče samo nimajo nekakšnih podzavestnih strahov, da so v nevarnosti, če se jim kdo preveč približa.

Mene je kar groza, ko berem zgornje komentarje, kako zaprti smo Slovenci. Veliko bolj simpatične so mi kakšne južnejše mediteranske kulture, kjer so ljudje bolj odprti, sproščeni in jih dotikanje prav nič ne moti.
Vse ljubezni so enako lepe, le da vam nekatere lahko nudijo več užitkov. Slika objavljena

#38 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 29 januar 2011 - 14:01

Sem zelo lovey dovey huggy wuggy oseba - zategnjence pa rade volje mečem iz njihove comfort zone. Zelo hitro preberem govorico telesa in takoj vem kaj bo objem sprožil, in potem presodim kako smiselna je zadeva - razen pri mega zategnjencih, ki so mi pač blizu. They be getting huggy therapy =D

Prispevek uredil/a: Chiara`, 29 januar 2011 - 14:01.


#39 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 31 januar 2011 - 14:03

Meni osebno so ze od malih nog prakticno vse variante dotikanja nadlezne, nevsecne in odvec. Ce to pomeni da sem zaprta/zategnjena oseba, potem pac naj bo tako. :)
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#40 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 31 januar 2011 - 15:03

Ful hecno, jaz sem bila tudi včasih taka. Zategnjena v nulo namreč. Ljudi nisem mogla objeti ali se jih dotikati in nisem imela rada, če je kdo počel to meni. Tudi v intimnih akcijah sem bila tako nezaupljiva, da si se me samo dotaknil pa sem šla v luft, ker me je vse žgečkalo (kar je povsem psihološko - ker zdaj se mi to niti približno ne dogaja v taki meri).

In tudi mene žalosti, ko vas berem. Mogoče ker vem kako je, če se tako počutiš. Človeški dotik je nekaj tako nujnega in pomembnega, da ne more biti vse v redu, če tega ne preneseš. V zadnjem času so tudi ugotovili, da brez bližine dojenček v inkubatorju kljub vsem hranljivim snovem lahko tudi umre. S človeškim dotikanjem pa se to spremeni in se izboljšajo možnosti za boljše zdravje v prihodnosti.

Moja poanta? Lahko govorite v nedogled, da taki pač ste in vam to ne paše - če bi se malce zamislili bi prej ali slej prišli do ugotovitve, da je to samo nek brezvezen kompleks, ki izvira iz vas samih in da je življenje veliko lepše, ko spustiš na plano impulzivno dajanje in prejemanje naklonjenosti, brez interpretacije kaj določen dotik ali gesta pomenijo. Na tem svetu je že tako premalo ljubezni.

:)

#41 JAKE

JAKE

    gay friendly

  • Člani
  • 11 prispevkov
  • Pridružen: 27.01.2011
  • Lokacija: LJUBLJANA

Objavljeno 31 januar 2011 - 17:09

Hmmm. Na splošno tega ne maram. Eno je govoriti z rokami...kaj več od tega pa je že vprašljivo.

#42 Zoja

Zoja

    Častna članica

  • Člani
  • 739 prispevkov
  • Pridružen: 01.06.2005

Objavljeno 02 februar 2011 - 11:58

Se strinjam, da je človeški dotik nekaj najbolj pomembnega in nas dobesedno ohranja pri življenju, ne bi pa mogla rečt, da je dejstvo, da se nek človek ne mara objemat, komlpeks. Zdi se mi, da sta razdajanje objemov 'kar tako' in odprtost do dotikov svojih bližnjih (prijatelji, tesni sodelavci, družina) dve popolnoma različni stvari. Spomnim se, ko sem bila še najstnica, smo se ves čas nekaj objemali za vsako malenkost, za živjo, adijo, omg, lej kok je kul objem, in ko zdaj gledam mlajše, ki to počnejo, spoznavam, da nisem mela pojma, kaj objem sploh pomeni. Jaz se človeka, ki me recimo, prvič, ko me vidi, kar objame, ustrašim. Cenim svoj osebni prostor in ga nisem pripravljena kar nekomu podarjat. Če gre npr. za človeka, ki ga že dolgo nisem videla ali za nekoga npr. s foruma, s katerim se dopisujem in ga potem v živo spoznam, se mi zdi objem povsem legitimen in izpolnjujoč, če pa je to oseba, ki jo prvič vidim, pa ni govora. Pa tudi objemanje vsepovprek z bližnjimi meni ni blizu. Objem je zame kot poljub/lupček (ne samo za partnerja) ali 'rad te imam', ko to izrečeš/narediš, bi s tem rad nekaj povedal, pokazal. Objeme torej hranim za ljudi, ki jih začutim, jih imam tako ali drugače rada, itd. So pa tudi ljudje, ki zelo hitro dajo vedet, da ne marajo 'takih stvari' in jih nikoli ne silim v objemanje, spoštujem njihovo željo, saj tudi jaz ne maram, da mi kar vsak skoči v objem. Mislim, da se na to dotikanje in objemanje polaga preveč pozornosti. Pač, nekateri ljudje niso za 'te scene'. Saj tudi ni kul recimo, če ti nekdo po petih minutah poznanstva začne delat tvoj psihološki profil, pa so to besede, vačasih še intenzivnejše doživetje kot fizični stik. Pa zdi se mi, da ko si starejši, so tudi objemi drugačni. Ravno zadnjič sva z mojo zelo dobro prijateljico, s katero pa se bolj malo vidiva, dolgo stali objeti in bilo je, kot da bi si pripovedovali vse tisto, za kar nikoli nimava časa. Res je nekaj pomenilo. Itak se mi zdi, da začutiš, koga 'lahko' objameš in koga ne. Eni ljudje bi se pa radi objeli, pa jim je nerodno, take takoj vidiš, pa tudi tiste, ki si objema ne želijo. Skratka, po občutku. Vsekakor pa se mi ne zdi ok, da ti nekoga siliš v to, da se objema, samo zato, ker se ti rad objemaš. To je zame poseganje v osebni prostor in me zmoti včasih še bolj kot gospa, ki se v vrsti na pošti vztrajno zabija vame. Skratka, objemanje je meni zelo fajn, če je z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo, ne pa z 'novimi' ali sploh neznanci.

#43 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 02 februar 2011 - 22:12

;)
Sebe ne smatram za zategnjeno osebo. Sem komunikativna in odprta oseba, vendar ne maram dotikanja, ker ga smatram za krsenje osebnega prostora. "Moja poanta? Lahko govorite v nedogled da taki pac ste in vam to pase - ce bi se malce zamislili bi prej ali slej prisli do ugotovitve, da je to samo nek brezvezen kompleks, ki izvira iz vas samih [...]"
Dejmo preskocit neko moraliziranje, a ? :)
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#44 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 03 februar 2011 - 03:02

@Zoja; Jaz sem s svojim postom ciljala predvsem na ljudi, ki se jim vsakršno dotikanje zdi neprimerno. Tudi jaz sem napisala, da hitro precenim govorico telesa ter kje je prijateljsko dotikanje dovoljeno ali ne.

@ZmajFafnir: Napisal si, da so ti praktično vse oblike dotikanja nezažele in odveč. Meni to zveni nenaravno in nisem želela moralizirat, me pa prav nič ne moti, če si tako vzel.

Meni se o tem sploh ne zdi vredno razmišljat, iskreno povedano.. S kompleksi sem pa mislila bolj tako.. Zakaj bi sploh analiziral in razmišljal kako ljubeč bi bil do koga. Mogoče sem tako zelo hipi po duši, da ne delam razlik med ljudmi pa če jih ravno spoznala ali pa so moji partnerji dolga leta. Energija mi je tisto kar šteje, če je pozitivna, bo ziher padel objem na koncu srečanja, povsem spontano, brez razmišljanja.

Lahko, da se naša mnenja razhajajo tudi, ker svojega telesa ne dojemam kot osebnega prostora. Moj osebni prostor je moj mindset - okvir razmišljanja. Fizična realnost mi ni tako pomembna, oziroma, svojega fizičnega telesa ne dojemam kot nekaj v kar bi se sploh dalo poseči z nečim tako banalnim, kot je preprost dotik. Pa čeprav človeka še poznam ne.

*virtual hug* Hec, hec.. ;) Samo debatiramo.. različna mnenja pač. =)

#45 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 06 februar 2011 - 15:24

@Chiara: Se opravicujem, ako se je moje pisanje razumelo kot ofenziva, kajti to vsekakor ni bil moj namen. Res najini razlicni mnenji najbrz izvirata iz najinega razlicnega pojmovanja osebnega prostora. (S tem pa seveda ni nic narobe.)

Ce bi moral opisati svojo definicijo osebnega prostora bi (poleg ze napisanega) rabil nekaj casa, da dejansko pri sebi pridem do zakljucka kaj moj osebni prostor sploh je, tako, da bom to pustil za kdaj drugic.
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#46 Keiris

Keiris

    nov na sceni

  • Člani
  • 207 prispevkov
  • Pridružen: 07.06.2011
  • Lokacija: Tralfamador

Objavljeno 10 julij 2011 - 14:46

Hm, dolga leta nisem bila navajena nobenih dotikov med prijatelji in sorodniki in mi to tudi ni bilo všeč. Pri sorodnikih ostaja enako, pri prijateljih so pa objemi zadnaj leta redna praksa in so z mojga vidika zelo dobrodošli. Z mnogimi se ob snidenju in ob odhodu objamem, mogoče se z nekaterimi ne vedno, z nekaterimi pa. Nasploh z objemi nimam problemov, je sicer odvisno kako blizu mi je kakšna oseba, ampak tudi ''samo znancev'' nimam problema objet, če pač to ni prisiljeno ampak spontano oz. obema osebama všeč. Sem pa tudi že nekajkrat delila ''zastonj objeme'' na ulici v tujini in je bila noro fajn izkušnja. Objem se mi zdi neki najlepšega, sploh kadar je med dvema, ki sta si blizu in si s tem na nek način izkažeta pogrešanje (sem te in te bom pogrešal).
Glede ostalega dotikanja je pa tudi meni neprijetno, če se me kdo, ki mi ni blizu, med pogovorom ali kakorkoli dotika. Takrat se začnem odmikat in želim ohraniti svoj intimni prostor in mi je nasploh neprijetno. Jaz sem tista, ki določim mejo dotikov, ko gre za moje telo. Seveda nikomur ne zamerim, če me kdaj lopne po rami ali se me kakorkoli drugače (na primernih mestih) dotakne, ampak če se to dogaja od iste osebe zelo pogosto in če mi ni všeč, se pač odmaknem.

Fall seven times, stand up eight. 


#47 love-is-magic

love-is-magic

    piščan'c

  • Člani
  • 80 prispevkov
  • Pridružen: 15.12.2010

Objavljeno 10 julij 2011 - 15:38

Heh, zanimivo :) Jaz sem se načeloma zelo rad dotikal sogovrnikov. Potem mi jih je nekaj nakazalo, da jim to ni všeč, pa sem se odvadil. Sicer se pa namesto običajnega pozdrava "ciao" na koncu pogovora raje objamem, ampak tega ni v navadi, vsaj tukaj na obali ne, sem opazil. Na severu Evrope so veliko bolj odprti do tega. Ehh, hladni slovenci.
Sem pa postal ful občutljiv na to, če se me dotikajo ljudje po vratu. Ne vem kako, ampak se čisto raznežim.
"Going to church doesn't make you a Christian any more than standing in a garage makes you a car."
"If God is watching us, the least we can do is be entertaining."
"Knowledge is knowing a tomato is a fruit; Wisdom is not putting it in a fruit salad."

#48 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 11 julij 2011 - 08:44

Včasih dotikanja in objemanja nisem maral. Vedno sem se umikal. Sedaj pa sem svoje mnenje spremenil, in zelo rad vidim, če me kdo prijateljsko objame. No ja seveda objemanje dobi drugačen pomen z partnerjem. Sicer pa je tako, da nikolui nisem pobudnik za objem, ker sem po naravi nevsiljiv, in marsikdo objema ali dotika ne mara. Na žalost smo slovenci zelo zavrt narod.

"Let me guess, someone stole your sweetroll?"


#49 Whistler

Whistler

    piščan'c

  • Člani
  • 163 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2011
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 26 julij 2011 - 22:36

Mah, odvisno za kako dotikanje gre, ampak načeloma me ne moti.
Ay, qué camino tan largo!Ay mi jaca valerosa!Ay que la muerte me espera,antes de llegar a Córdoba!
Córdoba.Lejana y sola.

#50 Eos

Eos

    Častna članica

  • Člani
  • 782 prispevkov
  • Pridružen: 26.07.2008

Objavljeno 26 julij 2011 - 23:44

Meni so napol naključni dotiki všeč. Stisk roke (močen, sicer, ne mlahav), dolg in čvrst objem, diskretna izkazovanja (platonske) naklonjenosti, poljubi na lice, bežen dotik sogovornika se mi zdijo pomemben dodatek komunikaciji z ljudmi, ki jih imam rada oz. mi nekaj pomenijo. Sicer sem sramežljiva in se telesnih pozornosti poslužujem šele, ko se mi začne dozdevati, da s tem ne bom prekršila kakšnega nenapisanega pravila osebne nedotakljivosti (ali ko se mi zdi, da nihče ne bo narobe razumel, če v znak naklonjenosti pogladim hrbet). Ok, v bistvu sem zelo sramežljiva in do dotikanja pravzaprav pride redko, ampak ko se bo nekega dne iz stoletnega spanca prebudila moja kick-ass samozavest, bom ziher zelo touchy-feely oseba.

Edini dotik, ki ga slabo prenesem, je objem v spanju. Potrebujem svoj prostor, sicer ne morem prosto dihati, zato se rok ponavadi hitro otresem in se obrnem v svojo smer. Kar seveda ne pomeni manjše naklonjenosti, samo potrebo po popolni svobodi - med spanjem.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov