Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Evtanazija


131 odgovorov v tej temi

Anketa: Evtanazija? (542 članov je oddalo svoj glas)

  1. Da (142 glasov [78.02%])

    Odstotek glasov: 78.02%

  2. Ne (20 glasov [10.99%])

    Odstotek glasov: 10.99%

  3. Neodločen (20 glasov [10.99%])

    Odstotek glasov: 10.99%

Glasuj Gosti ne morejo glasovati.

#126 MucaMia

MucaMia

    redni gost

  • Člani
  • 302 prispevkov
  • Pridružen: 11.06.2010
  • Lokacija: okolica Ljubljane

Objavljeno 07 november 2010 - 13:19

Veljko, to se mi pa ful ne zdi prav, da bi nekomu "pomagali skrajšati muke", ker je npr. oslepel, ostal brez noge ... Takemu človeku je treba nuditi podporo, ga naučiti to sprejeti in ga naučiti živeti s tem. Lahko si popolnoma srečen tudi, če si ti kaj takšnega zgodi, samo pač moraš spremeniti svojo percepcijo življenja, mogoče žal, tudi kakšne načrte za prihodnost spremeniti, vendar to vsekakor ni razlog za obupat.

Ta tema mi je dala misliti, kako težko mora biti, sploh reči: "Prosim, pomagaj mi, da končam to bolečino, tprljenje." Sploh si ne morem predstavljati. Jaz sem srečna. Lepo življenje imam in nočem, da se konča :). Ampak, ko je enkrat bolečina neznosna, ko samo vegetiraš, ko trpijo tudi drugi, ko te gledajo takšnega, ko samo preprosto čakaš na nedostojanstveno smrt... potem.. s težkim srcem, ampak ja - evtanazija. Res je pa tudi, da ni pomembno, da se samo jaz strinjam s tem. Tudi zdravnik se mora. Mislim, da ne bi bilo prav, da je dr. prisiljen to storiti zgolj po službeni dolžnosti. Naj najdejo nekoga, ki nima zadržkov. In mislim, da jih ne bi smel imeti. Verjamem, da je težko (isto velja, če bi me bližnji prosil za to), ampak če bolnik (bližnji) res, res, res trpi in si tega res, res, res želi in, če mu RES ni pomoči ... potem, ja, evtanazija. S težkim srcem, vendra je tako najbolje.

Pri živali to storimo, ker se nam smili, ker vemo, da trpi. Zakaj pa pri človeku ne?

Mislim, da NEKATERI, ki te "usluge" bližnjemu ne bi storili, so zelo sebični. Zato, da se meni ni treba soočati z izgubo, bom bližnjega pustila, da trpi? Oboje je grozno, ampak umiranje v mukah pa huje ...

#127 blup

blup

    zasvojen'c

  • Člani
  • 773 prispevkov
  • Pridružen: 20.05.2010

Objavljeno 07 november 2010 - 22:19

Tudi jaz sem za evtanazijo. Če samo pomislim, da bi bil npr. paraliziran in me pustili v takem stanju.. :solzice: To bi bila moja največja želja, da me ''usmrtijo''
Res pa je, da ne samo zaradi izgube vida, okončine, ipd. To bi želel le v primeru hude bolezni, trpljenja ali pa da bi bil res skoraj v celoti paraliziran in da mi v nobenem primeru ne bi bilo več pomoči, v čudeže pa ne vrjamem. Meni se ljudje, ki si to želijo a jim zakon prepoveduje prav zares močno smilijo..
A quien le importa lo que yo haga, a quien le importa lo que yo diga, yo soy asi y asi seguiré, nunca cambiaré...

#128 svetnica

svetnica

    piščan'c

  • Člani
  • 162 prispevkov
  • Pridružen: 22.08.2010

Objavljeno 08 november 2010 - 10:35

Težka in resna tema, ni kaj. :strah: Ampak vredna debate. :stima:

Naj najprej odgovorim za 'ženskina' vprašanja ... Če bi mene nekdo na smrtni postelji prosil, naj mu/ji pomagam umreti, tega (verjetno, nisem pa zares prepričana, dokler zares tega ne doživim - sem se namreč že vse prevečkrat uštela pri nekakšnem lastnem teoretiziranju in moraliziranju) ne bi mogla narediti (ne zaradi nekakšnih prepričanj, ampak zato, ker - kolikor se poznam - bi me to potem resnično morilo; kdo sem jaz, da lahko jemljem življenje nekomu? Če bi bilo z osebo res hudo in res ne bi šlo drugače, bi verjetno morala prositi nekoga tretjega ...).

Če bi bila sama v takšnem položaju, pa spet nisem prepričana - kaj pa je ta "dostojanstvena smrt"? Zdi se mi namreč, da je takšna besedna zveza lahko prava past - nekateri menijo (menimo?), da je človek "vreden" le, če ima popoln nadzor nad svojim življenjem. Torej naj bi bilo dostojanstvo neka relativna vrednota in bi postalo pravica, se pravi dolžnost, da zapustimo življenje takoj, ko prestopimo prag neuspeha, nezdružljivega z nadaljevanjem življenja?

Kaj jaz vem ... Naraven strah se mi zdi strah pred trpljenjem, bolečino in smrtjo. Razumem, da človek noče trpeti in da raje povzročimo smrt, kot pa sprejmemo njeno nepredvidljivost. Možnost izbire ... do neke mere pritrjujem. Ampak spet po drugi strani ...

Evtanazija po mojem mnenju premišljeno sproži smrt, da bi preprečila ali vsaj zabrisala trpljenje; odločujoča pa so verjetno merila namena in posledice, ne merila uporabljenih sredstev. Sprašujem se torej: če je namen npr. odpovedi zdravljenju in evtanazije enak, torej povzročiti smrt, ima potemtakem oboje enako težo? Res nisem dovolj modra ... Zdravstveno osebje je pač med drugim poklicano, da razločuje, do kod iti z zdravljenjem in kdaj se mu odpovedati, sicer bi lahko prihajalo do nespametnega vztrajanja. In med tema dvema skrajnostima "vsemogočne medicine", ki bi si prilaščala pravico do umora ali predpisovanja nepotrebnih oz. neustreznih zdravljenj, bi moralo obstajati dovolj prostora za zmerno, uravnovešeno medicino. Saj - ko bolnika ne moremo več pozdraviti, nam na srečo ostaneta še nega in spremljanje na vseh ravneh človeka (ki po mojem mnenju ni samo telo - pa pustimo duhovno razsežnost in vzemimo bolj "dokazljive" elemente človeškega bitja, torej cone bitja, ki niso le telo, ampak razum, občutenja, zavedanje in tako naprej).

Ne vem ... zelo občutljiva tema ... Tudi sama sem že spremljala bolnika z rakom - enega do smrti, druga pa je - hm, čudežno? - ozdravela. Prvi je res noro hudo trpel, vendar si kljub temu ni želel umreti. Do konca ne. Druga je na nek način sprejela, da pač lahko umre, potem pa je proti vsakemu upanju zdravnikov ozdravela (danes je nekaj let od tega in ta ženska je medtem postala še mama :misli: ).

Zdaj pa - po vsem tem nakladanju - res se težko opredelim, vendar načeloma nisem za evtanazijo. Oz. sem morda za neko osebno možnost izbire, le ne vem, kako bi jo poimenovala (čeprav bi - recimo temu tako - bila v nasprotju z nekimi mojimi splošnimi načeli, vendar ne vztrajam za vsako ceno pri konzervativnih prepričanjih, če gre za tako kočljive teme, ki jih je potrebno obravnavati z vso potrebno občutljivostjo ter z upoštevanjem vseh mogočih dejavnikov). Težko pa bi pristala na nekakšno vsesplošno "možnost izbire" - pojma nimam, na kakšen način bi morali definirati oz. na kakšen način bi morali formulirati uzakonjeno evtanazijo in kakšne vse "varovalke" bi morali vključiti v takšen zakon, da bi bil zame sprejemljiv. :?

Zakaj? Ne zato, ker ne bi želela olajšati trpljenja, ampak ker se mi zdi, da slutim, česa je sposoben človek. Če družba meni, da so umirajoči (bolni, pohabljeni, prizadeti ...) nekoristni in predragi, potem ... nočem sicer preveč razmišljati, vendar je v človekovi zgodovini o tem bilo že zares veliko videnega in slišanega. Pa lahko Hitlerjeve načrte "čiste rase" (ali vsa Marxova in Engelsova mnenja o "odpadkih narodov", ki jih je treba uničiti, ker v zgodovinskem boju zaostajajo ...) mirno izpustimo ...

Sicer pa - roko na srce: tukaj lahko razpravljamo in pišemo, kako se zlorabe pač dogajajo; ampak verjetno bi na takšno "zlorabo" gledali presneto drugače, če bi šlo za koga od naših bližnjih ali celo za nas same, ki si morda ne bi želeli umreti, pa bi se nekdo tretji mimo nas odločil, da prekine moje življenje. In to ne nujno zato, ker tako presneto trpim, ampak ker sem morda predraga za državo, v breme bližnjim itd..

:vdam se: V resnici ne morem natančno vedeti, dokler ne izkusim. :?:

Prispevek uredil/a: svetnica, 08 november 2010 - 10:37.

Life is spectaaaaaaaaaacular! :)

#129 gina

gina

    gay friendly

  • Člani
  • 21 prispevkov
  • Pridružen: 27.07.2007
  • Lokacija: lj

Objavljeno 10 november 2010 - 23:26

bila v situaciji, ko sem si to zelela ... pa sem se vedno na ful tu.

jaz sem za, največja umetnost pa je kje postaviti mejo. o tem bi se moral človek odločati, preden je resno bolan in pri polni zavesti.

g.

#130 veljko

veljko

    nov na sceni

  • Člani
  • 257 prispevkov
  • Pridružen: 07.10.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 11 november 2010 - 09:25

Veljko, to se mi pa ful ne zdi prav, da bi nekomu "pomagali skrajšati muke", ker je npr. oslepel, ostal brez noge ... Takemu človeku je treba nuditi podporo, ga naučiti to sprejeti in ga naučiti živeti s tem. Lahko si popolnoma srečen tudi, če si ti kaj takšnega zgodi, samo pač moraš spremeniti svojo percepcijo življenja, mogoče žal, tudi kakšne načrte za prihodnost spremeniti, vendar to vsekakor ni razlog za obupat.


Da ne bo pomote, pisal sem izključno o lastnih občutkih in videnju, ki bi posledično zadevalo mene, ki sem preveč dinamičen in aktiven človek, da bi lahko prenesel tako izgubo. Meni se takrat življenje zaključi. Ponavljam, izhajam izključno iz svojega osebnega stališča. S tem tudi ne mislim dajati slepih in invalidov v nič. Verjamem, da se vsakdo bori za kvalitetno življenje in jim iz srca želim vso srečo tega sveta, ker si jo res zaslužijo. Sam pa pač ne bi želel živeti. Pa naj zveni še tako neumno...

#131 Nerej

Nerej

    piščan'c

  • Člani
  • 91 prispevkov
  • Pridružen: 07.01.2011
  • Lokacija: Primorska

Objavljeno 25 januar 2011 - 22:29

Običajno so bolniki, ki bi "rabili" evtanazijo, v taki fazi, da bi se za to dejanje moral odločiti nkdo od njegovih najbližjih. Kdo od nas je tako močan, da bi za to dejanje dal odločitev. Če pa je bolnik pri zavest in se sam odloči potem je to njegova osebna stvar. Po drugi strani pa se lahko evtanazijo tudi zlorabi, tako kot se je v preteklosti zlorabljalo psihiatrične bolnice.

#132 mladsoncek

mladsoncek

    biskvitek

  • Člani
  • 42 prispevkov
  • Pridružen: 16.11.2009
  • Lokacija: Regija Ljubljana

Objavljeno 04 maj 2011 - 03:40

Moja odgovor je sledeč: DA!

(ampak pod pogojem, da mora prej prestat tisoč in eno zdravljenje npr depresije al pa kar koli je pač razlog za to željo)

Zakaj?
- Veliko ljudi ki dela samomor ogrozi ne le sebe ampak preveč drugih! Npr. samomorilne prometne nesreče ipd. Pač člouk k dela samomor ga dela doskat egoistično
- Vsak ma pravico s svojim življenjem delat, kar želi
- Nekateri so v lajfu sprobal že vse, pa si to še vedno želijo
- Nekateri so na smrtni postelji leta in leta in samo trpijo... zakaj si ne bi smel želet smrti? Majo uso pravico
see my soul




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov