Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Outiranje sorodnikom


92 odgovorov v tej temi

#51 ekvastika

ekvastika

    biskvitek

  • Člani
  • 36 prispevkov
  • Pridružen: 10.03.2014
  • Lokacija: Gozd

Objavljeno 01 avgust 2014 - 12:55

Nas je v družini bolj malo, ve pa le mama in zaenkrat mi je to dovolj.

Po slabih dveh letih procesa čez samosprejemanje in počasi tudi outiranje drugim, je vendarle prišlo tudi do iskrenega pogovora z mamo. Res me je presenetila s svojim spoštljivim, zrelim in treznim odnosom do novice o tem, da imam punco. Morda naju je malce zbližal to razkritje.

 

Glede drugih pa: se jim ne sanja pa tudi mama se boji očetove reakcije in me je le dodatno odvrnila od outiranja. Sicer pa redno preizkušam to tematiko v družini, da vidim reakcije. Bratu je to res tuja tema. Deluje kot da se je boji. In hecanje na ta račun jemlje kot žalitev. To, da je babica sploh izjavila, če je gej, ker ne pripelje nobene punce, zares ni dobro sprejel. Bo treba očitno še nekaj časa ... 

 

Outiranje najbližjim JE specifično, je izrednega pomena, ob tem pa je treba izbrati pravi moment in voljo. Pri starših vidim, da gre za borbo med lastnimi vrednotami, naučenimi vzorci in ljubeznijo do otroka. Pa kaj hitro pomislijo, kje v vzgoji je bila napaka ... Pa to prepričanje, da ne bo vnukov je tudi 1. svetovni problem.

 

Soncu je vse jasno!


#52 BurningPhoenix

BurningPhoenix

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 08.01.2014
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 01 avgust 2014 - 15:55

Zaekrat zame od sorodstev vesta le sestrična in babica. Imam res srečo, da je babi bolj dojemljiva za ta "netradiconalna"  razmerja. Presenetila me je, saj se je na začetku šalila v smisli :" Kdaj boš pa katerega pripeljala?..(moja tišina).. al pa katero?"  in je dejansko se ji že posvetilo še preden se je meni :D Tudi najin odnos ni nič drugačen, le da me zdaj vedno vpraša kako pa kaj moja, pa kdaj kaj pride, pa še sladko mi da za obe. Mi je pa dala nasvet, da mami raje ne povem, saj je ona pa čisto druga zgodba. Vem, da bi brat in oče najbrž čisto super sprejela (bratu sem že enkrat v joku povedala, pa ne vem če je registriral povsem), vendar zaradi rahlo odtujenih odnosov doma ne mislim se outirat, dokler ne bom živela na svojem. Saj bi me vseeno bili finančna podpora, kar se pa tiče odnosov, bi bilo pa še slabše....

 

Bom raje upoštevala babin nasvet :D Sestrična (ki mi je kot sestra) je super sprejela, ostali prijatelji (ki so bili mogoče tudi proti vsej lgbt skupnosti) pa so tudi sprejeli :)



#53 atomboy

atomboy

    biskvitek

  • Člani
  • 36 prispevkov
  • Pridružen: 15.07.2014
  • Lokacija: lj

Objavljeno 01 avgust 2014 - 16:02

po mojih osebnih izkušnjah ti babi svetuje kul. Sploh pa sem mnenja, da autiranje sorodstvu lahko počaka in počaka :)



#54 BurningPhoenix

BurningPhoenix

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 08.01.2014
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 01 avgust 2014 - 16:08

My grandma rocks :D seveda jo upoštevam, njena beseda ma pri meni največji vpliv :)



#55 Nezen

Nezen

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 26.05.2014

Objavljeno 01 avgust 2014 - 17:31

No pri meni vedo skoraj vsi, no tisti ki so meni pomembni, in vsi so čisto supr sprejeli tako da nisem imel nobenih problemov. Zdaj me mami ves čas sprašuje, kdaj bo zeta spoznala :)


:gejljubezen: Life is like a box of chocolates, you never know what u gonna get :mavrica2:


#56 Lenči

Lenči

    Častna članica

  • Člani
  • 5 048 prispevkov
  • Pridružen: 11.08.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 30 avgust 2014 - 12:13

Žalostno, da se to še vedno dogaja: Buren odziv družine, ki ne sprejme dejstva, da je fant gej.


"Any idiot can face a crisis - it's day to day living that wears you out." ~ Anton Chekhov

#57 lovegirl20

lovegirl20

    gay friendly

  • Člani
  • 6 prispevkov
  • Pridružen: 14.09.2014

Objavljeno 21 september 2014 - 12:46

Pri meni ve moja družina in prijatelji. Družina je zvedla na nenavaden način (vdor v računalnik) , vejo že 5 let in me podpirajo, ko sem imela punco so jo imeli radi, je šla z nami na morje itd. drugi sorodniki pa ne vedo, ve samo ata mama in sestra. in to se mi zdi, da je najpomembneje.



#58 Peel

Peel

    biskvitek

  • Člani
  • 33 prispevkov
  • Pridružen: 22.04.2014

Objavljeno 01 oktober 2014 - 10:28

Zbiram pogum, da povem mami. Moram še malo razmislit o načinu. :?



#59 Neil

Neil

    biskvitek

  • Člani
  • 41 prispevkov
  • Pridružen: 14.11.2012

Objavljeno 28 oktober 2014 - 16:26

Ne razmišljaj preveč o načinu, ker itak ne bo tako. Edino pomembno je, da imaš kaj povedati, ko poveš novico, izbiraš besede in, da se o tem veliko pogovarjaš.


The two most important days in your life are the day you are born....and the day you find out why.


#60 Lisa91

Lisa91

    piščan'c

  • Člani
  • 102 prispevkov
  • Pridružen: 10.03.2015
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 09 oktober 2015 - 21:36

Danes sem napisala pismo staršem in se odločila, da delim še z vami. Mogoče pa komu pomaga :)

 

 

Ker mi pogovor iz oči v oči ne gre ravno dobro od rok, sem se odločila, da vama

napišem pismo. Prosim vaju, da ga temeljito prebereta in po možnosti tudi

predebatirata en z drugim. Ker se 2 dni ne bomo videli, bosta imela tudi nekaj časa za

razmislek. Mislim, da je tako še najboljše, sploh ker če sem odkrita, ne vem kakšno

reakcijo naj pričakujem. Mogoče bosta dobro sprejela, mogoče ne. Sicer sta se mi

vedno zdela odprta in nasploh človeka, ki sprejemata drugačne; vendar ponavadi ni šlo

za vajinega otroka. Tokrat pa gre za vajino hčer, ki ni oblikovana po običajnih

standarih današnje družbe.

 

Sem lezbijka. Vem, da tega nista ne pričakovala, niti sumila in da sta si zame

predstavljala drugačno življenjsko pot. Ne morem si pomagati, ampak predstavljam si,

da sta vsaj do neke mere razočarana. Starši imajo pogosto sebična upanja oz. predstavo

o svojih otrocih in kakšni bi po njihovo morali biti oz. kaj bi morali doseči v življenju.

Ne pričakujem, da bosta to dejstvo sprejela v enem dnevu. Vem, da bosta potrebovala

nekaj časa, da se temu privadita, da razumeta in sprejmeta. Upam pa, da me bosta

imela še vedno enako rada in s časom to dejstvo tudi sprejela. Ker sem sama

potrebovala desetletje, da sem si to priznala in sprejela, ne morem od vaju zahtevati,

da to razumeta, sprejmeta in se navadita do takrat, ko bosta zaključila z branjem tega

pisma.

 

Morata pa razumeti, da dejstvo, da sem lezbijka, ni izbira. To sem. Tega si nisem

izbrala in ne bo se spremenilo. Imam pa dovolj polovičnega ter neresničnega življenja.

Mislim, da si tako kot vsak heteroseksualec, zaslužim, da živim svoje življenje in ne

laži. Realnost je taka, da ne glede na to, kako bosta vidva in drugi to novico sprejeli,

bom jaz še vedno lezbijka. To se nikoli ni in se tudi ne bo spremenilo. Edina

sprememba je ta, da sem najprej sama nehala živeti v svoji lastni kreaciji laži, zdaj pa

želim, da so tudi moji bližnji del mojega resničnega življenja. Dovolj imam laži in

nešteto izgovorov, kam grem in s kom.

 

Malo manj kot 1 leto nazaj sem sama sebi priznala, da sem lezbijka in to sprejela.

Mami, sploh ti veš, kako dobro mi gre laganje sami sebi, tlačenje čustev in problemov

dobro od rok. Močno dvomim, da kateri od vaju želi takšno življenje zame.

 

Mene dejstvo, da sem lezbijka, ne moti. Oba vesta, da se že nekaj let ne obremenjujem

več s tem, kaj si drugi ljudje (sosedje, znanci, javnost itd) mislijo, tako da tega od kar

sem si priznala, ne skrivam. Prijateljice vejo, tudi (ime sestre) in (svak) vesta. Najtežje pa je

povedati staršem. Ker jih nočeš razočarati, saj veš, da zate hočejo le najboljše.

Velikokrat sem vama že hotela povedati; sem bila že tik pred tem, pa sem si

premislila, se ustrašila in spet preložila. Nikoli več ne želim skrivati, kdo sem, in tega

tudi ne mislim početi.

 

Nekaj mesecev nazaj sem spoznala čudovito punco, se noro zaljubila vanjo in ona

vame. Lahko rečem, da na ljubezenskem področju in v zvezi še nikoli nisem bila tako

srečna. Super je, ker se mi ni treba pretvarjati in ker končno čutim to, kar bi vsa ta leta

morala čutiti do svojih bivših fantov, pa nisem. Mami, zdaj najbrž tudi razumeš, zakaj

nisem bila ljubosumna in zakaj nisem imela težav ostati prijeteljica z bivšimi.

 

To super punco, ki me res osrečuje in podpira pri vsem, oba že poznata in sta me že

kar nekajkrat vprašala kaj o njej. In jaz sem s težkim srcem iskala izgovore in si

probala kaj izmisliti, saj nisem bila še pripravljena povedati resnice. Ajda ni samo

moja prijateljica, ampak je moja punca. Upam, da jo bosta sprejela s tako lepo

odprtimi rokami in srcem, kot sta sprejela vse moje in Monikine fante do sedaj. Oči ti

pa boš končno dobil družbo ob gledanju zimskih športov! J

 

Verjamem, da imata tisoč in eno vprašanje. Kako? Zakaj? In ko pridem domov, se

lahko pogovorimo in vama odgovorim na vprašanja.

 

Upam, da ne mislita, da sta tu kaj zagrešila vidva in da se ne krivita, ker sem lezbijka.

Starši pogosto krivijo sebe in občutek krivde je zelo pogosta reakcija, ko od otroka

slišijo, da je gej oz. lezbijka. Poskus prevzema odgovornosti je eden od načinov, kako

razumeti to dejstvo. Ko prvič zvejo, da je otrok homoseksualec, poskušajo poiskati

razloge, zakaj je otrok gej/lezbijka. Želijo razlago za nekaj, za kar zaenkrat niti

znanost še nima odgovora (zakaj je nekdo homoseksualec). Obstaja več hipotez, kako

do tega pride: izpostavitev hormonom v času razvoja v maternici, epigenetika,

genetika itd. O tem vama lahko več razložim na 6 oči Nikakor pa tu ne gre za

vajino krivdo oz. krivdo kogarkoli. To poudarjam zaradi tega, ker vem, kakšna je

mami. Za vse vedno krivi sebe. In ne želim, da se to zgodi tudi pri tem.

 

Eden od razlogov, zakaj sem se odločila, da vama povem resnico je ta, da mi ni všeč,

da je med nami zid zgrajen iz laži. To, da z vama tega nisem mogla deliti, je bilo

težko. Tega ne morem in nočem več skrivati. Videla sem samo dve možnosti: ali vama

še naprej prikrivam stvari, ali pa povem resnico in upam, da bo to izboljšalo naše

odnose na dolgi rok.

 

Vem, da me imata neizmerno rada. Pisanje tega pisma je ena najtežjih stvari, kar sem

jih kdajkoli naredila, zaradi strahu, da bi izgubila vajino ljubezen in podporo. Še

vedno sem ista oseba, kot sem bila, preden sta prebrala to pismo. Edina stvar, ki se je

spremenila, je to, da zdaj tudi vidva vesta, da sem lezbijka.

 

Rada vaju imam.

 



#61 jakec_n

jakec_n

    piščan'c

  • Člani
  • 98 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 09 oktober 2015 - 22:40

Uau, ful lepo napisano :) pa cestitke za pogum :)

#62 rika

rika

    biskvitek

  • Člani
  • 31 prispevkov
  • Pridružen: 18.06.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 09 oktober 2015 - 23:35

res lepo napisano. upam na čim boljši odziv ;) 



#63 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 09 oktober 2015 - 23:44

Wau, prekrasno napisano. Odkrito, iskreno, iz srca, tudi razumsko, dodelano. Upam na čimboljše odzive. Vse ti je jasno :) *thumbs up



#64 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 673 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 10 oktober 2015 - 01:15

Uf, kapo dol. Gre za temo, kjer se ljudem šibijo kolena, srce nabija, razum pa odpove. Veliko ljudi to naredi patetično (po SSKJ definiciji) s solzami v očeh ali pa obrambno-agresivno s prekrižanimi rokami, rekoč: "Če me ne sprejmete, vas ne potrebujem!". Ti si to opravila preudarno, umirjeno, trezno, poleg tega pa pismo ni zgolj tehtno napisano, ampak iz njega veje tudi prava mera topline. Mislim, da si starši ne morejo želeti otrok z boljšimi vrlinami ;)


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#65 crazy_daisy

crazy_daisy

    Častna članica

  • Člani
  • 464 prispevkov
  • Pridružen: 26.02.2005

Objavljeno 10 oktober 2015 - 08:03

So vse že zgoraj zapisali, umirjeno, razumsko in odkrito. :-) Tudi jaz držim pesti! :navijačica:

#66 idoru

idoru

    redni gost

  • Člani
  • 313 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2015
  • Lokacija: u hribih

Objavljeno 10 oktober 2015 - 10:28

Držim pesti, da se bo izšlo po pričakovanjih. Če sta starša vzgojila tako hčer potem sem ziher, da se resnično nimaš česa bati. Bomo veseli, če boš še kaj napisala o razpletu.


It doesn't matter what we want. Once we get it, we want something else.


#67 Tenoch

Tenoch

    piščan'c

  • Člani
  • 190 prispevkov
  • Pridružen: 14.12.2007

Objavljeno 10 oktober 2015 - 12:05

Se samo pridružujem čestitkam. Čudovito pismo. Kdor bi ob tem ostal ravnodušen pa res ni vreden ljubezni in sekirancije. Verjamem, da bo vse ok! *fingers crossed* :)


Hello, hello, hello, how low?

#68 milkyway

milkyway

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 17.03.2015
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 10 oktober 2015 - 12:49

Za tak način outiranja staršem sem tudi jaz razmišljal in najbrž je res dober način, saj daš staršem čas da se pomirijo in stvar premislijo. No drugi način o katerem sem tudi razmišljal pa je, da bi se kar posnel... tako bi prek videa videla moja čustva in bi stvar mogoče lažje razumela, ker bi videla moj izraz na obrazu, ki bi bil iskren (ker tega res nemoreš zaigrati staršem ki te poznajo celo življenje).
Vendar za to še ni čas... :)
 

P.s. Izjemno pismo :stima:



#69 Quechua

Quechua

    piščan'c

  • Člani
  • 111 prispevkov
  • Pridružen: 21.11.2011

Objavljeno 10 oktober 2015 - 13:06

Izjemno pismo!

 

Upam, da se ga lahko podeli :) 

 

Držim pesti, da bo to hitro za teboj in da bo življenje normalno potekalo naprej ;)


"Stop acting as if life is a rehearsal. Live this day as if it were your last. The past is over and gone. The future is not guaranteed."
"The secret of happiness is freedom. The secret of freedom is courage."

#70 Liv

Liv

    nov na sceni

  • Ban
  • 204 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2012

Objavljeno 10 oktober 2015 - 17:42

Sedi, pet. (:

 

Pridi poročat, kako je šlo. Js sem prepričana, da bo vse ok, ker vse kar je pomembno je, da si ti ok. Najboljši nasvet, ki sem ga dobila v življenju je bil... starši so samo ljudje, živijo svoja življenja, kot jaz in ti in ti nisi odgovorna, če s tem ne morejo hendlat. Isto kot ti moraš sprejet in predelat stvari, ki ti niso ravno po godu, morajo to znati tudi oni. Ker so bili tudi oni nekoč na tvojem mestu. Mogoče ne z isto situacijo, ampak tak je življenja krog. Nikoli ni nihče popoln. Čestitram za pogum in da si ubrala enega izmed bolj plemenitih načinov dostaviti to novico.

 

 


Ce que femme veut, Dieu le veut.

#71 provokatorka

provokatorka

    Častna članica

  • Člani
  • 1 697 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2004

Objavljeno 11 oktober 2015 - 19:11

Lisa91, izredno lepo napisano! :spostovanje:

 

Tudi jaz držim pesti, da bo pogovor s staršema uspel in da bo vse v redu. Upam tudi, da nam prideš povedat, kako se je izteklo.


Ljubezen je večna, dokler traja.

#72 Sienna

Sienna

    Častna članica

  • Člani
  • 983 prispevkov
  • Pridružen: 14.01.2005

Objavljeno 11 oktober 2015 - 20:10

Tudi jaz nestrpno čakam razplet!

Kapo dol za napisano. 

 

 



#73 Lisa91

Lisa91

    piščan'c

  • Člani
  • 102 prispevkov
  • Pridružen: 10.03.2015
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 12 oktober 2015 - 16:00

Evo, da vas malo update-am :)
Oče je super sprejel. Je rekel, da me je zadnje čase imel na sumu in da njemu je važno le to, da sem srečna. :)
Z mami se pa se nisem slisala, jo vidim zvecer in sporocim odziv.

#74 idoru

idoru

    redni gost

  • Člani
  • 313 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2015
  • Lokacija: u hribih

Objavljeno 13 oktober 2015 - 16:32

facebook-like_small.png idoru likes this

 

Čestitam!


It doesn't matter what we want. Once we get it, we want something else.


#75 ekvastika

ekvastika

    biskvitek

  • Člani
  • 36 prispevkov
  • Pridružen: 10.03.2014
  • Lokacija: Gozd

Objavljeno 22 oktober 2015 - 08:29

Vsekakor vzpodbudno za vse, ki še niso outirani. *pohvale*

 

Sama sem mami povedala v živo, očetu je bilo pa kar treba napisat pismo. In tudi meni je bilo napisati in oddati pismo ena najtežjih reči do sedaj!


Soncu je vse jasno!





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov