Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Outiranje sorodnikom


92 odgovorov v tej temi

#26 najwa

najwa

    zasvojen'c

  • Člani
  • 401 prispevkov
  • Pridružen: 25.01.2007

Objavljeno 26 avgust 2011 - 21:50

zato je s taksnimi ljudmi nepomensko razpravljati o zivljenju, ki je tebi pomembno, ker efekta ne bo, tebe pa ne bo nic manj, ce njihovo mnenje le spregledas.

razumem. po eni strani ob nobenem stresanju kozlarij na racun zensk, invalidov, Srbov, gejev ali kogarkoli ne morem biti tiho in se smehljati. po drugi pa je reakcija, ki jo omenjas, zagotovo bolj primerna za danasnjo druzbo in pogosto boljsa opcija.

#27 urox_g

urox_g

    gay friendly

  • Člani
  • 4 prispevkov
  • Pridružen: 14.08.2011

Objavljeno 17 september 2011 - 21:11

zato je s taksnimi ljudmi nepomensko razpravljati o zivljenju, ki je tebi pomembno, ker efekta ne bo, tebe pa ne bo nic manj, ce njihovo mnenje le spregledas.

razumem. po eni strani ob nobenem stresanju kozlarij na racun zensk, invalidov, Srbov, gejev ali kogarkoli ne morem biti tiho in se smehljati. po drugi pa je reakcija, ki jo omenjas, zagotovo bolj primerna za danasnjo druzbo in pogosto boljsa opcija.

tudi jaz sem bil v skupini, kjer se je govorilo slabo o geyjih ... seveda noben od teh ljudi ni vedel da sem jaz (njihov "kamerad" zadnjih 20 let ) gay in moram reči, da me je razganjalo od znotraj, vendar sem se zavedal, da kakoršnakoli kregarija ne bi pomagala, v bistvu nas je bilo 10 in je en kolega načel temo, kako se mu zdi butasto da gey-e omejujejo pri posvojitvi, ker toliko otrok potrebuje družino. pa so vsi ostali razen mene ga napadli s stvarmi, ki jih najraje želim pozabiti. Se pa v pogovor nisem vmešal, ker sem vedel, da bi moje besede šle v nič, ker sem te ljudi poznal in se zavedal, da ne bi dosegel nič. je pa res, da je bil kolega, ki je načel ta pogovor na koncu z živci, ko je slišal izjave ljudi, ki jim pravimo kolegi. Sem pa kasneje šel z njim na pijačo in ga pomiril z istimi besedami, češ določeni ljudje nimajo pojma o življenju, so nerazgledani in živijo v svojih malih "škatlicah" in karkoli v to "škatlico" ne paše, je čudno, drugačno in strašno, zato se temu z vsemi štirimi upirajo. pa je bil in on in jaz boljše volje. moram pa reči, da je on streight in da ne ve, da sem jaz gay :)

Prispevek uredil/a: ženska, 18 september 2011 - 00:42.


#28 sleepy

sleepy

    piščan'c

  • Člani
  • 68 prispevkov
  • Pridružen: 13.09.2011
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 september 2011 - 22:02

Moja mama me je sama vprašala že zgodaj pri 14 letih. Sama sem ji najprej zanikala in ji nato le priznala, da sem zaljubljena v punco. Za svojega očeta nisem pričakovala, da bo tako dobro sprejel. Leto kasneje sem le mamo vprašala, zakaj me je oče tako dobro sprejel. Nazaj sem dobila presenečen odgovor. To imamo že v družini. Očetova sestrična v nekem kolenu ima namreč punco in z njo živi že dobrih 15 let. Ne znam opisati veselja, da sta me sprejela takšno kot sem in se pogovarjata o tej temi. Moj mlajši brat pa še ne razume vsega točno, kaj se dogaja z mano in kdo so te "prijateljice", ki kdaj prespijo pri meni :misli:
Babica pa me občasno malo napade, tako kot danes in me vpraša katera punca mi je bolj všeč xx ali xxx. Vedno znova doživim kakšna presenečenja :tralala:

Rečem samo lahko hvala mama in oče za takšne odzive in nore/smešne pogovore o puncah :spostovanje:

Omnia mea mecum porto.


#29 sunshine_girl

sunshine_girl

    biskvitek

  • Člani
  • 48 prispevkov
  • Pridružen: 06.04.2009
  • Lokacija: doma

Objavljeno 19 september 2011 - 17:50

pri meni vsi moji najbljiži vedo, vsi so me lepo sprejeli. moti me edino, da z očetom ne govoriva o tem. on pač ve, kaj sem jaz , vendar že prej doma nismo nikoli govorili o čustvih nasploh. ampak bova tudi prilezla do tja, nekoč ;) drugače vsako punco pripeljem domov, jo spoznam s sorodniki ipd. to ni bil nikoli problem.
vedeli so tudi sošolci v sr. šoli in isto vsi lepo sprejeli, nikoli nisem bila delažna kakšne homofobije.
If you plugged your nose and your mouth while you sneezed, would it come out of your ears or would your head explode? o.O

#30 Rosalie

Rosalie

    piščan'c

  • Člani
  • 62 prispevkov
  • Pridružen: 14.12.2010
  • Lokacija: ljubljana :)

Objavljeno 13 oktober 2011 - 15:20

Pred kratkim sem se outirala staršem. Pravzaprav je šlo za nekakšno "prisilno outiranje". Predraga mati mi je namreč brala sms-e in ji je kar hitro skapiralo, za kaj gre. Tako da sem ji potem priznala. Punco so domači spoznali že prej, vendar niso vedeli da sva skupaj. Prvi odziv mame je bila klofuta (kasneje se mi je sicer opravičila). Oče niti ni komentiral, zdaj pa kdaj pa kdaj vpraša po njej (v smislu, kako je, kako se ima itd.). Mama, mislim, da se je sprijaznila, sicer imam občutek, da še vedno ni čisto "prebolela", ampak se trudi (in upa da me bo minilo). Sčasoma se bo že sprijaznila. Sicer pa za mojo usmerjenost vedo bližnji prijatelji in večina sošolcev. Do sedaj sem bili nad odzivi pravzaprav pozitivno presenečena. Večina to čisto sprejema in se lahko z njimi o tem tudi čisto sproščeno pogovarjam :)

#31 Bellatrix

Bellatrix

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 20.07.2009

Objavljeno 13 oktober 2011 - 16:36

Meni so tudi starši nekoč prebrali (ljubezensko- erotične) smse (moje takratne punce) in sicer kar dvakrat, ko sem imela 15 let, torej celih deset let nazaj! :) Zatem niso nikoli videli nobenega moškega v moji bližini (pač v bližnji bližini) in zato sem od vedno domnevala, da jima je pravzaprav jasno, mogoče jima le ni všeč tega povsem sprejet in upata na kakšno spremembo.
To smo zdaj končno obelodanili. Povedala sem jima, kot TRDITEV v smislu "prepričana sem, da že vesta", da sem zagotovo in nespremenljivo istospolno usmerjena in naj to sprejmeta kakor želita, da bi si pa želela, da bi to sprejela lepo, ker ju imam rada.
Kljub krščanskemu ozadju, ki me je dolga leta plašilo, ni bilo nobenih večjih problemov!
Zase lahko rečem, da sem si vedno želela, da bi vedeli vsi in to sprejemali kot del mene, res pa je, da me je oviralo dejstvo, da sem bila finančno neodvisna. Tako da, na tem področju sem si želela biti najprej samostojna in dovolj zrela, da lahko sprejmem tudi negativno reakcijo.
Druga ovira so bili, tako kot pri mnogih, stari starši. No, njim nisem obelodanila tega dejstva. Je pa res, da sem že dolga leta nazaj povedala "napačni" prijateljici. In ona je povedala svoji mami, ki je to razširila v kraju, kjer živijo moji stari starši in itak je to tak mali kraj, v katerem se nič posebnega ne dogaja, razen da se govori o življenju drugih ljudi. Babica je preplašeno klicala mojo mamo in ji rekla, da jo "skrbi (glede tega, kar je slišala), ker nikoli ne pripeljem nobenega moškega." Mama ji je rekla: "no no, saj tudi če bi pripeljala moškega ti gotovo spet kaj ne bi bilo všeč." Osebno si ne želim biti razlog za kakšno prezgodnjo smrt mojih starih staršev, zato sem zadovoljna s tem, da vejo moji najbližji sorodniki, za ostale mi je vseeno...

#32 nettty

nettty

    biskvitek

  • Člani
  • 44 prispevkov
  • Pridružen: 11.09.2010
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 16 oktober 2011 - 15:49

Zame ve večina sorodnikov, katerih pa nimam veliko.
Mama je dolga leta sumila, ko sem bila v vezi in živela z bivšo punco, potem pa sem ji povedala in sprejela je zelo pozitivno. Pri tem me podpira in nima nobenih predsodkov, pravi le da bom srečna in ni važno z katerim spolom.
Za mnenja ostalih sorodnikov pa se ne sekiram in obremenjujem, nekaterim ni všeč, a važno mi je, da mi mama stoji ob strani, ker je res super ženska za svoja leta in tako mamo bi si vsak želel. :angelcek2:
Je pa sigurno zelo težko tistim, ki morajo skrivali ali pa si bodisi bojijo povedati staršem in sorodnikom. Meni to ni nikoli predstavljalo problema in hvaležna sem, da imam take starše, ki me imajo radi takšna kot sem. Le še pravo punco moram spoznati, da jo bom lahko predstavila, hehe :nerodno:
Nisem pa čisto outirana in se tako v službi kot v družbi prilagajam večini in ne iztopam, če vidim da ne bi bilo dobro da vedo. :?

Prispevek uredil/a: nettty, 16 oktober 2011 - 15:51.

" just me ", so let me be me !

#33 speaker

speaker

    piščan'c

  • Člani
  • 63 prispevkov
  • Pridružen: 07.08.2007

Objavljeno 16 oktober 2011 - 22:40

Tu se pa nisem oglasil že leta, dopolnil sem 26 let in s svojim življenjem lahko počnem kar želim, ne nameravam se izpovedovat staršem, kaj sem, upam pa si reči, da bi prenesla mirne duše moje izpovedovanje.

lp

#34 Littlehiro

Littlehiro

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 27.07.2013
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 27 julij 2013 - 01:28

Po moje je to pogosto vprašanje na tem forumu, ker sem še maldoleten in živm  z starši ne vem, kaj narediti. res bi potreboval kakšen nasvet pa če je že kdo imel izkušnnje z tem, da je povedal svojim stašem da je homoseksualec ? Res rabim pomoč. Hvaležen za vse odgovore v naprej!


Love and hugs <3 

XOXO Evie  :vrtnica:


#35 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 27 julij 2013 - 02:28

Pocakaj do osamosvojitve, ko si bos lahko sam sluzil kruh in si placal najemnino. Naj se slisi se tako bizarno, je vcasih nujno imeti lastno financno zaledje. Sploh v taksnih situacijah, ko lahko predvidis precejsnja trenja.

Po drugi strani pa: kam se ti tako mudi z outiranjem? Ce v sebi cutis, da si gej, in ne poves takoj homofobnemu ocetu, da si, si zato kaj manj gej? Med vrstniki bi izpadel kul in odrasel, ampak vsaka zgodba terja svoj cas.

Poskusaj v temah ki se ticejo lgbt tematike, odpreti kako debato o tem, izzvat oceta, zakaj tako misli in povedati kak svoj argument. Pocasi, a ne :)



#36 minimaxi

minimaxi

    piščan'c

  • Člani
  • 143 prispevkov
  • Pridružen: 25.06.2010
  • Lokacija: Ptuj

Objavljeno 27 julij 2013 - 07:00

Poslušaj Amos, ima čisto prav :stima:


Zdrava kmečka pamet lahko nadomesti skoraj vsak nivo izobrazbe,
vendar noben nivo izobrazbe ne more nadomestiti zdrave kmečke pameti. (Arthur Schopenhauer)

#37 lube

lube

    Častni član

  • Člani
  • 877 prispevkov
  • Pridružen: 14.09.2005

Objavljeno 28 julij 2013 - 02:06

Od kje taka potrebo po outiranju? Mislim od kje to izvira - jaz sem že nekoliko pozabil.

Mislim pa da sem jo dobil za neko obdobje po prebiranju različnih lgbt forumov, ker se mi je zdelo da morem sedaj priznat okolici da sem drugačen, da sem nekonvencionalen oz da je z mano neki "narobe" - mogoče drugače.

 

Danes gledam na to čisto drugače.


Ta prispevek je mogoče star in ne odraža trenutnega mnenja!


#38 Smoking

Smoking

    gay friendly

  • Člani
  • 3 prispevkov
  • Pridružen: 27.07.2013

Objavljeno 28 julij 2013 - 09:53

Littlehiro, ne mudi se, hkrati pa vsak starš odreagira drugače. Si dal premalo podatkov, kakšni so tvoji starši. Hkrati pa si pred referendumom o družinskem zakoniku imel lepo priložnost opazovati njuno reakcijo. Težko je napovedati izid, kajti tudi zelo "zategnjeni" starši znajo včasih prijetno presenetit, kot tudi liberalni starši negativno. Potem je tu še neznanka ali si edinček ali ne in podobno.


Ne moreš si me lastiti, če si zaslužiš, ti lahko podarim le srce.


#39 gyashii

gyashii

    gay friendly

  • Člani
  • 12 prispevkov
  • Pridružen: 22.07.2013

Objavljeno 28 julij 2013 - 10:08

Hm, zanimiva tema, jaz sem ravno danes razmišljal, da bi povedal mami, večinoma, ker sem pred kratkim povedal prijatelju, ki bi lahko povedal svoji mami in bi tako prišlo do nje, tega pa nočem. Dvomim, da bo res slabo reagirala, verjamem, da bo sprejela, pa moja sestra tudi že dolgo časa ve, ampak ja. Awkward. Ne skrbi me preveč, kaj si bo mislila o tem, ampak joj je nerodno povedati takim ljudem!


This comment is like, so fetch.


#40 Nasmejani

Nasmejani

    gay friendly

  • Člani
  • 9 prispevkov
  • Pridružen: 16.06.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 28 julij 2013 - 10:22

Jaz sem imel s starši vedno zelo odprt odnos in da sem jim tajil nekaj tako osnovnega o sebi, me je kar konkretno mučilo. No, pa je prišel čas, ko sem dopolnil 18 let, se odselil v Ljubljano, našel (sicer študentsko) delo in se oklical za samostojnega, v smislu, da tudi če me vsi zapustijo, sam lahko naprej živim brez kakršnih koli (ali pa vsaj večjih :P) eksistencialnih problemov. Vedel sem, da bi bila edina potencialna ovira moj oče, ki je parkrat tekom naključnih pogovorov izrazil zelo ekstremistično težnjo po zapiranju in celo pobijanju kakršnih koli queer ljudi, zato sem njega prihranil za konec.

Zgodba se tukaj prestavi v London, super izkušnje, novi ljudje, nov pogled na svet in predvsem obilica poguma, kar je povzročilo, da sem povedal tudi njemu. Zavedam se, da sem lahko srečen, da imam takšno podporo s strani družine, kajti oče me je po trenutku tišine presenetil z naslednjimi besedami: ''Rad te imam, tvoje življenje je in delaj karkoli hočeš.''

Od takrat naprej se je najin odnos še eksponentno izboljšal. Izkazovanje naklonjenosti v obliki objemov pa nama ni več tuje :)

 

Kar sem hotel s tem povedati je sledeče. Sam pri sebi, sem moral poskrbeti za neko varno zaledje, v primeru, da bi prišlo do zavrnitve in nesprejemanja. Tukaj sem poskrbel izključno za svojo rit. Sam ta korak se mi sicer ne zdi potreben, ampak meni je krepko pomagal. Potem pa sem se počasi lotil pogovora z vsakim posamično, najlažje je bilo s sestro. Vsak pogovor pa je potekal s solzami v očeh.. Oh, kje je že to =)

 

Sedaj mi ta tema sploh ni več tako pomembna. Širše sorodstvo pa je prej ko slej, preko pogovorov in zaradi bivšega fanta, ki je bil vsakič, ko sem prišel na obisk zraven, ugotovilo, kako zadeve stojijo. Dodatne razlage sploh niso bile potrebne. Da ne omenim, da ko zve ''prava'' oseba v družini, tako ali tako zvejo vsi ;)



#41 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 28 julij 2013 - 19:57

Vse je odvisno od dejanskih odnosov v familiji. Vsak posameznik sam lahko najbolje oceni situacijo. Ni receptov. Moja izkušnja je taka, da sem bil vsaj do neke mere prepričan, da bodo znali sprejeti. Ali bolje rečeno, nisem si znal predstavljati, da bi me kar pred vrata postavili.

 

Ko sem bil star 19 let in na novo odseljen zaradi faksa, sem jim povedal. Je bila pa finta pravzaprav v tem, da je mama vedela, da se nekaj dogaja, ker mi ponavadi na faci piše, če imam kake čustvene težave (in takrat je bila za mano moja prva izkušnja s tipom in prva končana "veza"). Ker sem imel s staršema vedno odkrite odnose, sem bil v tistem trenutku v precepu - ali jim povem po resnici ali pa jim prvič v življenju začnem skrivati stvari in sistematično lagati. Izbral sem prvo možnost, ki se mi je tudi obrestovala.

 

Ampak poudarjam - vsak posameznik ima svoje okoliščine. Kljub moji pozitivni izkušnji zagovarjam stališče, da vsak presodi in se po svoje odloči. Je pa dejstvo, da se nikamor ne mudi.

 

Mislim, da se je fajn outirati, če pač čutiš potrebo po tem zaradi ohranitve dobrih odnosov. Nima pa se smisla outirati samo zaradi tega, da lahko rečeš, da si se outiral. To ni "obvezen" korak slehernega geja.


Prispevek uredil/a: bogglefreak20, 28 julij 2013 - 19:58.

"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#42 Ponyo

Ponyo

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 12.04.2013

Objavljeno 26 avgust 2013 - 12:37

Kljub temu, da še sploh nisem imela razčiščeno sama pri seb kaj sem, sem povedala mami, da sem trenutno zaljubljena v neko punco. Najprej je misla, da se šalim in se mi je smejala. Naslednji dan sem jo vprašala kaj je z reakcijo in je rekla naj neham, ker se kr slabo začne počutit. Zadnič je rekla, kaj je narobe in sem rekla, da pogrešam tisto punco v svojem življenju in je rekla, če se mi je zmešalo in da naj se umirim. Ko sem jo vprašala, če bi mi isto rekla za tipa je bla samo tiho. Pred dnevi sem dala v kuhno kartico na kateri piše "Kaj me osreči... dva zaljubljena fanta (ker vem, da nisem edini)" nekaj takega. Včeraj sem jo vprašala, če ji je všeč in se je samo smejala :D

Moj stric in teta mi ves čas tečnarita s tipi in ker se mi ni dalo več poslušati, sem jima pred dvema mesecema rekla, da mi je všeč ena punca. Teta je rekla, da to ni normalno, stric mi je pa povedal, da bom nardila sramoto vsem sorodnikom, da me bojo vsi ljudje, ki so okoli mene sovražl in da me v primeru, da bom mela punco noče vidit. Povedala sem mu, da se lahko brez problema odstranim iz njegovga življenja :) 

Moje prijateljice in prijatli pa so vsi sprejeli dobro. Ena izmed njih je rekla, da pred tem se ji je gablo in ni mogla razumet zakaj bi ble dve punci skupaj, da zdaj pa je zaradi mene ugotovila, da je pomembno samo, da se imajo ljudje radi in da je zdaj bolj odprta glede teh stvari :)



#43 PandaSan

PandaSan

    piščan'c

  • Člani
  • 182 prispevkov
  • Pridružen: 20.02.2013
  • Lokacija: Krško

Objavljeno 26 avgust 2013 - 18:13

Od druzine sem najprej povedala ocetu. Vse je slo super (nekako sem to tudi pricakovala). Mati je zvedela sama in nekaj casa se dopuscala moznost, da bo z moskim. Tokom let je upostila to razmisljanje in zdaj, ce jo kdo vprasa zame me nekako sama outira :). Seveda sta partnerja od mame in oceta zvedela kmalu za tem.

Kake 5let nazaj sem poveda staremu ocetu. Je rekel, da sem se vedno njihova punca ne glede na karkoli. Vseeno mislim, da je to jemal kot obdobje. Ampak po tem me s staro mamo nista nikoli vec vprasala,ce imam fanta. Odnos se pa ni spremenil.

Stric in teta sta sama zvedela. Ocetov brat tudi ve... vendar ne vem kdo mu je povedal. Ampak smo vsi ok.

Bratranec je sedaj star 15 let in ga imam nenormalno rada. Razmisljam, da bi mu povedala. Toliko, da ne bi bilo potrebno skrivati pri vsakem pogovoru. Malo cvikam, da je se premlad... bomo videli.
A man chooses, a slave obeys.

#44 caliente

caliente

    piščan'c

  • Člani
  • 107 prispevkov
  • Pridružen: 09.09.2010

Objavljeno 31 avgust 2013 - 21:36

Pred ene dvema mesecema sem se tudi jaz outirala mami. Za ostale člane mi je vseeno, če ne vejo, ker si nismo blizu. Mami sem pa nameravala povedati že takoj po moji prvi istospolni zvezi, pa sem kar mencala in nisem imela jajc. Slepila sem se, da itak ni big deal, ker je pač to moja zasebnost, s kom sem. Sčasoma pa me je zelo začelo obremenjevati, ker mi ni fajn lagat in se skrivat, da me ne bi kdo v domačem kraju videl in bi potem ta informacija prišla do nje na popopnoma neprimeren način in od napačnih ljudi. In ni mi kul, da moram skrivat, kako rada imam nekoga. Poleg tega se je odnos z mamo poslabšal, ker me je to zelo obremenjevalo in sem bila vedno bolj togotna in razdražljiva v njeni bližini. Po razhodu s punco sem se trdno odločila, da povem doma. Izgleda sem res rabila nekaj takega, da sem šla domov in samo bleknila, v tistem trenutku, mi je bilo čisto vseeno, kaj bo, vedela sem samo, da to moram narediti.

Odziv je bil tako tako, pričakovala sem boljšega, ampak ni bilo pa kritično. Navsezadnje je sama rekla, da je moje življenje in da sem dovolj stara.Od takrat naprej se o tem nisva pogovarjali, ampak meni se je pa vseeno odvalil velik kamen od srca in res lažje diham.

 

Moj nasvet je, da je boljše počakat, če doma niso dovolj v redu odnosi in če bi outiranje povzročilo npr. da se vas starši odrečejo. Seveda pa vsak sam preceni, koliko se mu ta korak zdi pomemben in kdaj  ter komu se bo outiral, če se bo.



#45 Radio

Radio

    biskvitek

  • Člani
  • 39 prispevkov
  • Pridružen: 14.08.2012

Objavljeno 16 september 2013 - 20:12

Sestra me sprejema in podpira od trenutka, ko sem ji povedala. Mati je imela burno negativno reakcijo, ki se je s časom umirila in se je nekako sprijaznila z dejstvom. Nekako se o tem več ne pogovarjava in tudi sama več ne čutim potrebe po tem, najin odnos je sicer vredu. Sestra in prijatelji so zame dovolj - kar se tiče mojega ljubezenskega življenja. V širši družini pa velja načelo: "don't ask, don't tell". Kar me ne moti, ker ne čutim nobene potrebe po tem, da bi z njimi delila kateri koli del svojega osebnega življenja in to ne izključuje ljubezni.



#46 StrayShadow

StrayShadow

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 09.04.2014

Objavljeno 09 junij 2014 - 16:13

Zaenkrat ve le mama in njen prvi odgovor je bil "to že vem, sem misila da mi boš koga predstavil". Tako da je po navadi, če si si z družino v dobrih odnosih, že vedo ter samo čakajo, kdaj jim boš sam povedal, vsaj to je moja izkušnja. Čeprav je potem odnos med nama postal malo hladen (nekaj dni), se je hitro stabiliziral in jaz ne opazim razlike, razen tega da me sedaj vpraša kdaj bom "koga pripeljal" namesto "katero".

Očeta pa že leta nisem videl, tako da mi je vseeno.



#47 zvezdica175

zvezdica175

    biskvitek

  • Člani
  • 45 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2014
  • Lokacija: Tam kjer si želi

Objavljeno 24 julij 2014 - 11:33

Sestri sem povedala in je lepo sprejela, drugi člani družine ne vedo in niti se jim ne mislim outiratii, dokler se ne osamosvojim, saj vem, da oče tega nikoli ne bo sprejel. Mami nekako namigujem vsakič, ko me sprašuje, če imam fanta itd. da mi niso všeč fantje, ampak zmeraj vzame to kot zajebancijo in odgovori, da bo že prišel ta pravi  :blabla:   :grrr: . Dostikrat si rečem, da je bolje, da ne vedo, saj ta narod na to gleda čisto drugače kot bi moral pa ni važno navezanost v družini  :obup:



#48 provokatorka

provokatorka

    Častna članica

  • Člani
  • 1 697 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2004

Objavljeno 24 julij 2014 - 20:05

Če nekdo čuti, da je nesproščen, če njegovi sorodniki ne vedo za njegovo spolno usmerjenost in če tega nikakor ne more zdržati, noče pa igrati, da je strejt, potem naj se outira. Če ne čuti, da je nujno in da je zaradi tega nesrečen, pa se mu morda ni potrebno.

 

Seveda je neka razlika med "ne čisto jasno povedati oz. zamolčati" in med "lagati". Ker lažeš, da si nekaj, kar nisi. Poznam primere, ko je nekdo (gej) na razna družinska srečanja pripeljal svojo strejt prijateljico (katera je vedela, da je on gej) in jo sorodnikom predstavil kot svojo punco. To po mojem mnenju ne pelje nikamor. :?

 

Spomnim se, da z bivšo nisva nikoli povedali njenim staršem, niti sorodnikom (moja mama je vedela), da sva skupaj kot par, nisva pa tudi lagali, npr. da ima katera od naju fanta ali kaj podobnega. Na vsa družinska srečanja in praznovanja sva vedno prišli skupaj. Vedno sva pisali razglednice z dopusta, na katere sva se obe podpisali, prihajali v dvoje na obiske, prišli skupaj na gledališko predstavo, skratka vedno vse skupaj. In starši so me zelo lepo sprejeli (kot družinsko članico), gotovo so si mislili svoje, vendar direktno niso nikoli ničesar vprašali.

 

Drugače pa je naša familija bolj majhna in nismo ne vem kako močno povezani, se pravi, da se vidimo le za novo leto ali na kakšnem pogrebu. Pogosteje se ne družimo. In jim iz tega razloga tudi nisem outirana (razen ene tete, s katero pa sem se pogosto družila in sem jo imela zelo rada, pa je na žalost že pokojna). Se ne obremenjujem s sorodniki. Če bi bili tesneje povezani in se pogosteje družili, bi bilo najbrž drugače.


Ljubezen je večna, dokler traja.

#49 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 24 julij 2014 - 20:39

Lepo napisano. Včasih sploh ni treba nič povedat, pa sami skužijo. Svet ni črno-bel in ne povedat ne pomeni avtomatično lagat (razen, če namenoma ne zavajaš ljudi okoli sebe, which is nonsense). Mene je najbolj šokiralo, ko me je bratranec, ki kao ni vedel, enkrat direkt vprašal, ali imam zdaj punco al fanta. In po začetnem šoku in tišini, sem se odprla kot jez in čisto sproščeno brbljala, kot da sva stara frenda. In zdaj mu lahko odkrito vse povem (kaj dogaja, s kom ne dogaja več ipd.), pa nisva ful povezana. Morda naju jo oba povezuje "čudaškost" haha 

 

Če te (ne)outiranost bremeni, je treba povedat. Bremeni takrat, kadar si na nekoga precej navezan in si prepričan, da te v tem ne bo podprl in da boš izgubil njegovo/njeno podporo in ljubezen. Sama si ne znam predstavljat, da bi živela dvojno življenje. Sem po eni strani preveč ekstrovertorana in stežka kaj zadržim zase  a020.gif



#50 harmless

harmless

    piščan'c

  • Člani
  • 146 prispevkov
  • Pridružen: 16.08.2009
  • Lokacija: Periferija - LJ

Objavljeno 01 avgust 2014 - 12:05

Po nekaj letih se spet oglašam tu=). Sem začel pogrešat ta forum, včasih se je ful dogajalo in bilo zabavno=).

 

No, outiran doma še vedno nisem, včasih me zagrabi, da bi povedal, ampak potem pa spet ne več. Ene tri leta ve nekaj sošolk s faksa, s katerimi sem se več družil (in se zdaj še več=)), in je stvar zdaj 100 pa 1. Si ne predstavljam več, da ne bi imel z nikomer tudi ene stvari podelit, kar se tiče lgbt tem. V mojem primeru je outiranje nekaj kolegicam izjemno dobro vplivalo na počutje, pa tudi nasploh se lažje in bolj sproščeno pogovarjam tudi z drugimi ljudmi, ker dobiš občutek, da si vseeno bolj isti človek kot drugi v primerjavi z občutki pred outiranjem.

V pogovorih doma ali s sorodniki, ko se pogovor dotakne lgbt tem žal še vedno zmrznem. Totalno. Pa možgani ful govorijo daj reci vsaj nekaj, recimo ˝ni nič takega˝, ˝tudi oni se zaljubijo˝, ˝saj jih tudi jaz nekaj poznam˝, ampak mi ponavadi ne uspe izustiti nobene besede. Itak je še vedno to tabu pri nas, ampak sčasoma bo že. Čedalje več je to prisotno v kakšnih temah.


You've gotta make your own kind of music, sing your own special song, make your own kind of music even if nobody else sings along!




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov