Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Trans (-gender/-seksualnost)


35 odgovorov v tej temi

#1 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 15 marec 2008 - 22:58

Hm ... malo mi je neprijetno začeti to temo; počutim se kot eno tistih deklet, ki se vsaka dva meseca pojavijo tukaj: "Mislim, da so mi všeč punce. Ali sem lezbijka? Na pomoč!"
Neprijetno še dodatno zato, ker - v nasprotju s tistimi dekleti - moj vzdevek marsikdo povezuje z mojo osebo (ampak ni mi dovolj neprijetno, da se bi ponovno prijavila in odprla to temo z alter-nickom, to si štejem v čast).
Obračam se pa na vas, dekleta Mavričnega foruma, ker se mi zdi, da mi bodo vaše izkušnje pomagale malo razvozlati zmešnjavo mojih mislih - potrebujem nekaj, s čimer lahko primerjam; nekaj odgovorov in pojasnil. Lepo vas prosim, ne se norčevat iz moje nevednosti (saj sam čedalje bolj opažam, da je kar prostrana.)

Zmeda se je pa začela takole - berem knjigo True Selves: Understanding Transsexualism (razumevanje transseksualnosti). Zakaj? Ker me tema na splošno zanima in ker poznam par ljudi, ki se soočajo s tako izkušnjo.
In ob branju naletim na opis, kako so mnogi trans-S presenečeni, ko izvejo, da se drugi ljudje (za moj primer - osebe z ženskimi genitalijami) ne doživljajo kot moški in so s svojim telesom in socialno vlogo, ki jim pripada, zadovoljne. Da so presenečene, ko izvedo, da si ženske ponavadi ne želijo, da bi imele drugačne genitalije (ali ne imele svojih --- dojk recimo); da ne sanjarijo, da bi postale moški, vsaj ne skozi leta in leta; da se doživljajo kot ženske.
Moj odziv je - presenečenje: A res ne? To moram pa povprašati!
In se lotim prijateljic - vse po vrsti mi zatrdijo, da so zadovoljne v svojem telesu, da jih ne moti, da imajo prsi, da si ne želijo biti moški ne kot fizično in ne v družbenih vlogah ...
Vsem tem malenkosti - npr. da se ne doživljam (vedno) kot žensko; da si velikokrat predstavljam, da sem moški - že od otroških let; da sem bila do 14. leta najbolj na svetu ponosna na to, da moj prsni koš izgleda točno tako kot pri fantih (n da bi še zdaj rada takega nazaj, ampak sem se pač sprijaznila s prsmi, ker mi ni všeč ideja operacije) in tako dalje - nisem pripisovala nobene pozornosti, ker sem si mislila, da tako čutijo vse ženske. Ampak ...
Knjiga pravi, da to ne drži. Moje prijateljice pravijo, da to ne drži ...
Nisem še razmišljala o sebi kot o trans-seksualni osebi in tudi ne trdim, da je zgoraj našteto dovolj za tako definicijo, da ne bo pomote - ampak na en način me je to spoznanje dovolj vznemirilo, da bi rada slišala nekaj vaših izkušenj, za primerjavo.
Ne iščem strokovne razlage trans-seksualnosti, zanima me, če katera od vas razmišlja podobno kot jazst ali sem bila samo jazst prepričana, da je to lastno vsem ženskam. Pri tem ni skrivnost, da bi me zlahka uvrstili pod oznako "trans-gender", kot nekonformno z družbenimi pričakovanji spola (na podlagi stvari kot kršitve oblačilnega kodeksa, interesov, uporabe zaimkov itd.)
In ne bi rada zvenela kot tista prestrašena dekleta, ampak če drži, da se "povprečna" ženska ne sooča s takimi željami in razmišljanji, jazst pa (in sem povrhu vsega še mislila, da to velja za vse), je morda nastopil čas za prevpraševanje identitete (pri čemer ne predpostavljam, kje se bo to končalo).

Prosim vas samo za nekaj opornih točk v obliki vaših izkušenj, da si ustvarim sliko, kako in kaj to doživljate ostale ženske.
Ste zadovoljne s svojimi genitalijami (s tistim aspektom njih, ki določa vaš spol; ne mislim, ali bi katera rada večje joške)?
Ste kdaj razmišljale o spremembi in kako pogosto (npr. da bi si dale "odstraniti" prsi, da bi prsni koš izgledal "moški").
Ste kdaj pozabile, da STE ženske (Primer - ležim v postelji in poleg mene lezbijka, ki mi je všeč (in bi jo...) in me boža. In jaz jo gledam; vem, da je lezbijka - in si mislim "Škoda, da nisem punca!")

Seveda ima pri odgovoru vsakdo proste roke, bi me pa zelo razveselilo, če bi šlo brez norčevanja. (Ne pisat pripomb kot "kako si neumna, samo zato pa nisi trans" NITI "kako si neumna, seveda si!", lepo prosim).
Nimam pojma. Ničesar ne trdim, samo rada bi slišala izkušnje drugih deklet, da bom bolje doumela sebe.

Če je kateri nerodno javno odpisati, pa bi vseeno vedela kaj povedati, lepo vabljena, da mi pošlje zs.

Hvala lepa.
N'

Prispevek uredil/a: ženska, 16 marec 2008 - 14:52.
V soglasju z avtorico spremenila naslov.

This is the real me. 


#2 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 16 marec 2008 - 19:06

Hvala ženski za pomoč pri urejanju naslova.
Tema je odprta, odgovorov pa ni in ni.
Ker bo mogoče komu v vesolju računalniških sprejemnikov laže ob mojem drugem postu (meni je) - molk ne pomeni, da sem edina s tako ali podobno izkušnjo, ampak samo to, da ni nihče tak bik kot jazst, da bi se o tem javno izrekel.
V potencialno tolažbo vsem, ki to berete in se prepoznate - dobila sem veliko zsjev ali pošte s priznanji "Jaz imam podobno izkušnjo, samo si ne upam objaviti." Vsem, ki ste pisale, iskrena hvala - morda pomaga, da vsaki povem, da ni edina:)

This is the real me. 


#3 Lenči

Lenči

    Častna članica

  • Člani
  • 5 083 prispevkov
  • Pridružen: 11.08.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 marec 2008 - 19:49

Po pravici povedano, jaz se s takimi vprašanji nisem nikoli obremenjevala, oziroma, da bi premišljevala v tej smeri :?: . S svojim telesom sem, kar se same teme tiče, čisto zadovoljna. Bom pa kljub temu odgovorila na tvoja vprašanja. Brez zamere, ampak odgovori bodo kratki in upam, da ti bodo v pomoč.

Ste zadovoljne s svojimi genitalijami (s tistim aspektom njih, ki določa vaš spol; ne mislim, ali bi katera rada večje joške)?

Absolutno :stima: . Ne želim nobenih sprememb "tam spodaj", ali pa "zgoraj".

Ste kdaj razmišljale o spremembi in kako pogosto (npr. da bi si dale "odstraniti" prsi, da bi prsni koš izgledal "moški").

Še nikoli nisem premišljevala v tej smeri; da bi bil moj vizualni izgled identičen (ali vsak podoben) moškemu(?)... ne. Zatorej, nisem nikoli imela želje, da bi si dala odstraniti prsi.

Ste kdaj pozabile, da STE ženske (Primer - ležim v postelji in poleg mene lezbijka, ki mi je všeč (in bi jo...) in me boža. In jaz jo gledam; vem, da je lezbijka - in si mislim "Škoda, da nisem punca!")

Noup. Nikoli še nisem bila v takem položaju, kjer bi se spozabila, da sem ženska (niti v zgoraj navedenem primeru).

Je pa res, da bi bilo bolje dobiti odgovore na zastavljena vprašanja od oseb, ki imajo iste izkušnje kot ti, saj se mi ti (moji) odgovori ne zdijo približek tistemu, kar realno iščeš.
"Any idiot can face a crisis - it's day to day living that wears you out." ~ Anton Chekhov

#4 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 16 marec 2008 - 20:25

Draga Lenči, tvoji odgovori so NATANKO TO, KAR IŠČEM - tuja izkušnja doživljanja svojega opisa, iskren odgovor na moje vprašanje.
Ne iščem "potrditve" v smislu, Ja, točno to tudi jaz čutim. Rad bi samo svojo izkušnjo bivanja na novo prevprašal tako, da vzamem svoje doživljanje spola in spolne identitete in ga (doživljanje, namreč) postavim ob bok opisom tujih doživljanj.
Ne gre se za "boljše - slabše" ali "prav-narobe" - gre za "tako in drugače".
V tem okviru je torej tvoj (in vsak drug iskren) odgovor absolutno popoln.

Hvala še enkrat - morda bo sedaj, ko je led prebit, še kdo kaj napisal. Vsi bralci ste dobrodošli, da podaste svoje mnenje, tudi če se ne identificirate kot "dekleta Mavričnega foruma".
Kar koli izvem, mi dobro de.
lp
N'

This is the real me. 


#5 kid

kid

    piščan'c

  • Člani
  • 186 prispevkov
  • Pridružen: 18.08.2006
  • Lokacija: okolica Ljubljane

Objavljeno 16 marec 2008 - 21:42

No ja, ne vem, če ti bom jaz lahko kaj pomagala s svojimi izkušnjami, se pa javljam po dolgem času na tem forumu zato, da se ne boš počutila kot čudasto bitje. Jaz nikoli nisem pozabila, da sem ženska, sem se pa nekajkrat zalotila, da me je napadla žalost, ker nisem fant. Če bi lahko izbirala, bi si sigurno želela moško postavo, ampak ne na račun operacije ali uživanja hormonov za povečanje mišic ali karkoli povezanega s tem. Niti se ne spoznam toliko na te stvari, da bi vedela, kako poteka sprememba spola, ker o tem res nikoli nisem razmišljala. In ni se ti treba bati pisati o tem in tudi ostalim ne sporočati svojega mnenja le preko zs-ja. Česa se tako bojite?

#6 Zoja

Zoja

    Častna članica

  • Člani
  • 739 prispevkov
  • Pridružen: 01.06.2005

Objavljeno 16 marec 2008 - 23:07

Ste zadovoljne s svojimi genitalijami (s tistim aspektom njih, ki določa vaš spol; ne mislim, ali bi katera rada večje joške)?

Ja, sem zadovoljna. Včasih se počutim celo kot kaka srečnica, da nimam penisa. Z leti sem zelo vzljubila svoje genitalije in ostale ženske organe. Pa tu ne mislim na tisti 'I like pussy', ampak meni na mojem telesu zelo odgovarja, da imam prsi in vagino, nikoli nisem začutila želje po tem, da bi imela moško telo. Počutim se hm ... udobno. :)

Ste kdaj razmišljale o spremembi in kako pogosto (npr. da bi si dale "odstraniti" prsi, da bi prsni koš izgledal "moški").

Nikoli mi ni prišlo na misel.

Ste kdaj pozabile, da STE ženske (Primer - ležim v postelji in poleg mene lezbijka, ki mi je všeč (in bi jo...) in me boža. In jaz jo gledam; vem, da je lezbijka - in si mislim "Škoda, da nisem punca!")

Nikoli.
Edino kar se mi včasih zgodi (ravno danes sem imela enega teh trenutkov): kadar imam notranji monolog, tj. razglabljam, kaj moram še naredit danes, kaj me čaka prihodnje dni, banalne stvari, vsakodnevne puhlice; se včasih zavem, da sebe ogovarjam v ženskem spolu in sem zgrožena nad tem spoznanjem, kljub temu, da se vsak trenutek zavedam, da sem ženska, ampak v tistem trenutku mi to dejstvo deluje tako nenaravno, da sem čisto iz sebe. Ne vem, če je v tem sploh kaj logike, pa vendar.
Pred leti, konec otroštva in v začetku najstništva sem svoje telo dojemala kot bolj moško in sem se tega zelo sramovala, hotela sem biti čim bolj ženstvena in se znebiti kratkih las, moških otroških oblačil, ki mi jih je mami vedno kupovala, ker so mi bila 'punčkasta' premajhna. Prav spomnim se, da sem komaj čakala, da bom dovolj velika, da si bom lahko sama izbirala oblačila in še zdaj se spomnim trenutka, ko sem se zavestno odločila, da bom ženstvena ženska. Kar malce patetično, a ne? :) Zelo čudno, da sem pred leti tako negativno razmišljala o sebi in svoji 'moški' plati, danes pa me pograbijo občutki zgroženosti, ko sebe ogovarjam v ženskem spolu. :D

#7 mateja19

mateja19

    piščan'c

  • Člani
  • 189 prispevkov
  • Pridružen: 30.11.2005

Objavljeno 17 marec 2008 - 01:05

Ste zadovoljne s svojimi genitalijami (s tistim aspektom njih, ki določa vaš spol; ne mislim, ali bi katera rada večje joške)?

Jaz sem zadovoljna s svojimi genitalijami, že sama misel na to, da bi imela penis me navdaja z gnusom. (da ne bo pomote: nič nimam proti moškemu spolu in penisu nasploh, samo misel, da bi mi nekaj bingljalo med nogama mi ni všeč)


Ste kdaj razmišljale o spremembi in kako pogosto (npr. da bi si dale "odstraniti" prsi, da bi prsni koš izgledal "moški").

Razmišljala sem že, kako bi bilo biti moški, pa še to verjetno zaradi radovednosti, ne pa zaradi same želje po tem. Tako da o spremembi nisem razmišljala.

Ste kdaj pozabile, da STE ženske (Primer - ležim v postelji in poleg mene lezbijka, ki mi je všeč (in bi jo...) in me boža. In jaz jo gledam; vem, da je lezbijka - in si mislim "Škoda, da nisem punca!")


Dostikrat nase ne gledamo kot na spolna bitja in takrat tudi pozabimo da smo ženske/moški, vendar se mi to na takšen način kot ga opisuješ še ni zgodilo.

N'alan, to je vse z moje strani, žal ti več informacij ne morem dati, saj se s tovrstnimi "težavami"/vprašanji (še) nisem soočala.

LP,

Mateja
Ta svet se pa vrti, če si al pa te ni....

#8 Ang3lGrl

Ang3lGrl

    piščan'c

  • Člani
  • 145 prispevkov
  • Pridružen: 04.03.2005
  • Lokacija: Mb

Objavljeno 17 marec 2008 - 23:46

Draga N'alan,

Nevem, če ti bo to kaj pomagalo, ampak tud jaz sem se soočala s podobnimi vprašanji. Sicer ne v smislu, da bi pozabla da sem punca, ampak bolj v to smer, da bi raje bla fant :nerodno:
Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi si kaj odstranla/dodala, sem sprejela to, kar imam :mrgreen: , bi mi bilo pa bolj udobno v moškem telesu. To sem vedela že od malega, še sanjala sem o tem.

Trenutno se ne spomnim ničesar več, ki bi pasalo tu zraven, če pa imaš kako vprašanje ti z veseljem pomagam.

Vso srečo pri iskanju odgovora, LP
...Sometimes I Just Like To Dream...

#9 pishka

pishka

    piščan'c

  • Člani
  • 196 prispevkov
  • Pridružen: 16.06.2005
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 18 marec 2008 - 11:58

Da dodam piskerček še iz moje strani, čeprav ne vem koliko ima kaj veze s tem, ker zadevi tudi sama še nisem prišla do dna in ne vem točno kam to spada. Namreč sama sebe ne tretiram kot istospolno usmerjene osebe. Sprijaznila sem se z dejstvom da sem bisexualna, ker sta mi všeč oba spola.

Pa vendar moj izgled recimo je izjemno ženstven. Na zunaj nihče ne bi rekel da nisem ženska, da sem premalo ženstvena jadi jadi. O tem, sem velikokrat spraševala svoje prijateljice, kako me doživljajo in so se vse strinjale da sem ženska od zadnjega prsta na nogi pa vse do glave.

No ampak tu se pojavi problem, ki sem ga začela čutit vse od moje prve zabritosti (las mislim). Takrat sem bila nekaj časa izjemno nesrečna, ker že tako sem se celo otroštvo počutila, da sem bolj moška navznoter- obnašanje, razmišljanje... no zabritost je to še bolj potrdila in nisem se mogla nikamor več skrit. V sebi sem zelo trpela, takrat sem se tudi prvič zares vprašala o svoji spolni usmerjenosti in bila 2 leti zafrustrirana okoli tega.
Spet sem vprašala prijateljice kako me dojemajo, in so rekle da sem še vedno pupi in da ne razumejo kaj naj bi bilo drugače.
Ok, zdej al me nihče ne pozna, ali pa men kej ni jasn.

Skratka danes imam daljše lase, po videzu sem popolnoma ženska, z mano ni nič narobe bi lahko rekla. A se velikokrat sprašujem zakaj se vidim kot žensko le v lepih- elegantih oblačilih, z dekoltejem ipd. (drugače tega sploh ne furam, razen za posebne priložnosti). Takrat se tut bolj feminilno obnašam. Ko pa sem v trenirki, športnih hlačah se počutim zlo relax, ampak vedno se dojemam kot da se v meni skriva možačasti del. Ko kaj razlagam, kako reagiram, kretnje ipd. vse se mi zdi tko moško... Zdi se mi kot da recimo, ko pogledaš kakšnega transvestita in zgleda res žensko (ne bi rekel da gre za moškega) samo ko odpre usta se pa izda in tko se tut jst velikokrat počutim če komu kaj razlagam- da bo nekdo slej ko prej nekdo opazil. Tut ko gledam kdaj kakšne geye se mi zdijo velik bolj feminilni od mene.

Tko nekak. Ne znam opisat.

Drugače pa nisem nikoli razmišljala da bi recimo imela namesto ženskih genitalij kaj drugega. Sem zadovoljna da sem ženska, čeprav bi če bi imela možnost takoj bila moški za en dan, vsaj kar se okoli sexa tiče.
Se pa počutim dost moško in to je tudi recimo razlog zakaj se nočem več postrižt na kratko. Ker se počutim grozno, čeprav mi čist paše. POčutim se res kot moški in to me nekako plaši, po drugi strani se pa nočem tko počutit, ker mi je všeč da sem ženska. Želim si da me tretirajo kot žensko.

Se pa spomnem iz otroštva, ko sem mamico vprašala, zakaj jst tut nimam lulčka (po tem, ko sem ujela strica v wcju), in je rekla da mam luliko, jst sm pa jokat začela ker sem si želela tut u stoje lulat. No potem sem celo probavala a mi nikol ni uspel zadet školjke... Potem se je zadeva zaključila.

Zmeda?

#10 Marushka

Marushka

    nov na sceni

  • Člani
  • 211 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2006

Objavljeno 18 marec 2008 - 12:25

Da dodam piskerček še iz moje strani, čeprav ne vem koliko ima kaj veze s tem, ker zadevi tudi sama še nisem prišla do dna in ne vem točno kam to spada. Namreč sama sebe ne tretiram kot istospolno usmerjene osebe. Sprijaznila sem se z dejstvom da sem bisexualna, ker sta mi všeč oba spola.

Skratka danes imam daljše lase, po videzu sem popolnoma ženska, z mano ni nič narobe bi lahko rekla. A se velikokrat sprašujem zakaj se vidim kot žensko le v lepih- elegantih oblačilih, z dekoltejem ipd. (drugače tega sploh ne furam, razen za posebne priložnosti). Takrat se tut bolj feminilno obnašam. Ko pa sem v trenirki, športnih hlačah se počutim zlo relax, ampak vedno se dojemam kot da se v meni skriva možačasti del. Ko kaj razlagam, kako reagiram, kretnje ipd. vse se mi zdi tko moško... Zdi se mi kot da recimo, ko pogledaš kakšnega transvestita in zgleda res žensko (ne bi rekel da gre za moškega) samo ko odpre usta se pa izda in tko se tut jst velikokrat počutim če komu kaj razlagam- da bo nekdo slej ko prej nekdo opazil. Tut ko gledam kdaj kakšne geye se mi zdijo velik bolj feminilni od mene.
Tko nekak. Ne znam opisat.

Jaz se nekako podpišem pod vsako tvojo besedo :ideja: nisem pa prepričana, da ima to kako vezo s tem, kar doživlja N'alan. Ali pač?

#11 pishka

pishka

    piščan'c

  • Člani
  • 196 prispevkov
  • Pridružen: 16.06.2005
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 18 marec 2008 - 14:07

Ja sej sem napisala da ne vem če ma to kej veze s tem...

#12 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 18 marec 2008 - 14:34

Nisem prepričan niti jazst, ampak nič hudega. Čar iskanja je tudi v tem, da nisi prepričan:)
Šalo na stran, vsaka izkušnja mi je dragocena, ker nisem pričakoval, da vsi napišejo, da se počutijo točno tako kot jazst.
Ničesar konkretnega nisem pričakoval, samo upanje, da bo čimveč odzivov na moje vprašanje. Ni bistveno, če odgovori niso strokovni ali če se ne ujemajo z mojo izkušnjo - poglavitno se mi zdi, da se je odprl prostor za diskusijo, v katerem sem opazila pluralnost izkušenj in doživljajev. Bolje se počutim, ker vidim, da je fluidnost identitete in njeno prevpraševanje zelo prisoten pojav. Bolje se počutim zaradi vseh bogatih zasebnih sporočil z zgodbami in toplimi mislimi spodbude. Morda se bolje počuti še kdo, ki to prebira in vidi, da njegovo/njeno iskanje ni znak neke nenavadne psihe, ampak se na tak ali drugačen način marsikdo sooča z njim.
In v mozaik moje samozavesti in notranjega miru je dodalo še nekaj kamenčkov.
LJudje kar mislimo, da nekaj "mora biti tako pa tako" in če se jazst ne skladam s tem, je z mano nekaj narobe.
Potem pa malo vprašaš druge (ko zbereš pogum, da tvegaš in razkriješ , kar misliš, da bodo razumeli kot tvojo strašno drugačnost v morju prilagojenih) in ugotoviš, da je marsikdo tebi podoben, pa marsikdo drugačen ampak še vedno ne tak, kot predpisuje norma ... In na koncu spoznaš, kar pravi Judith Butler - norma je umetno ustvarjena, s ponavljanjem in poudarjanjem enega vzorca in prepričevanjem javnosti, da je ta vzorec "osnoven", "absoluten", "naraven", "neizpodbiten", "nevprašljiv" in "nedvomen". Kako lepo to uspeva, vidimo na primeru heteroseksualnosti (če pa to na kakem področju uspeva še bolje, se neresničnosti te norme sploh ne zavedamo, saj je tako lepo vpletena v naše dojemanje realnosti, da je ponavadi nismo sposobni kritično prevprašati. Morda je tako s spolom; dokler se ne najde en bikec, ki ne upošteva tabuja in si drzne vpraševati).

Kar sem izvedela kot posledico tega vprašanja (in sem prej poznala kot teorijo, sedaj pa doživel v praksi):
pod krovno oznako TRANSGENDER je cel kup identitet in oznak, trans-seksualnost je samo ena od teh (pa še ta se realizira v različnih izkušnjah in ni pri vseh TS enotna). Če se ti zdi transgender preohlapna oznaka in bi rad na "poti samospoznanja" bolj natančno nalepko, se da operirati z oznakami Crossdresser/transvestit, agender, bigender, tretji gender, intergender (kar ni isto kot intersex - rojen z dvoumnimi genitalijami), genderfuck, gender-fluiden (se ne želiš identificirati kot moški, ženška ali transseksualec, ampak ti ustreza prehajanje med identitetami brez strahu, da ti bodo samooklicani razsodniki rekli, da si "zmeden"... )

V bistvu si največje zidove zgradimo s svojimi mislimi, če se pustimo zastrašiti samim sebi.

Meni se zdi v redu, da prehajam med "identitetami" - vse to sem jazst, samo izražam različne aspekte svoje osebnosti (pač ni linearna ampak večdimenzionalna).
Še vedno si ne znam izbrati nalepke, ki bi me definirala - bodo pa za to gotovo v obilju še naprej skrbeli drugi, torej ena skrb manj:D

Me pa še vedno zanima, kako ve doživljate svoj spol in spolno identiteto (in vse to, kar lahko v mojih prejšnjih vpisih razberete kot vprašanje).
Dobrodošli tudi potencialni domorodci "moškega kotička".

Pishka:

Skratka danes imam daljše lase, po videzu sem popolnoma ženska, z mano ni nič narobe bi lahko rekla. A se velikokrat sprašujem zakaj se vidim kot žensko le v lepih- elegantih oblačilih, z dekoltejem ipd. (drugače tega sploh ne furam, razen za posebne priložnosti). Takrat se tut bolj feminilno obnašam. Ko pa sem v trenirki, športnih hlačah se počutim zlo relax, ampak vedno se dojemam kot da se v meni skriva možačasti del. Ko kaj razlagam, kako reagiram, kretnje ipd. vse se mi zdi tko moško... Zdi se mi kot da recimo, ko pogledaš kakšnega transvestita in zgleda res žensko (ne bi rekel da gre za moškega) samo ko odpre usta se pa izda in tko se tut jst velikokrat počutim če komu kaj razlagam- da bo nekdo slej ko prej nekdo opazil. Tut ko gledam kdaj kakšne geye se mi zdijo velik bolj feminilni od mene.

Pishka, mi malo bolj razložiš to z govorjenjem? Ko kaj razlagaš, reagiraš, itd. se ti vse zdi "moško" in se bojiš, da bo nekdo slej ko prej opazil.
Opazil kaj? In zakaj se tega bojiš? Kakšne posledice si zamišljaš?

Hm ... Kar se tiče oblačil
Ne vem, kako je s tem - morda pa lahko kdo drug kaj pove (PROSIM): A se veliko žensk počuti zares žensko (izražujoče ženske atribute - negovanost, elegantnost, itd, NE kot da so ženskega spola) v elegantnih oblačilih? In da se v moških, športnih ali cunjastih oblačilih počutijo "nežensko", torej kot da se to ženski ne spodobi oz. da s tem ne ustrezajo predpisom ženskosti?
To je drugače, kot da se na splošno doživljaš kot nežensko (moškega ali nek "tretji spol") ... na moje doživljanje tega oblačila nimajo zares vpliva (razen da se v feminilnih oblačilih počutim kot moški, ki se neuspešno igra žensko).
O sebi izmenično razmišljam v obeh zaimkih, po moško se izražam predvsem tam, kjer se bolj varno počutim. Ne bom sedaj našteval vse moje težnje k moškosti, ampak jih je kar nekaj. Vse te stvari so se mi zdele čisto samoumevne - moja fascinacija nad tem, da bi bila čimbolj podobna moškim, ponos in sreča, kadar mi uspe uiti okovom ženskosti in na ulici ali kjerkoli "priti skozi" kot moški ... Nikoli nisem pomislil, da si katera koli ženska ne želi biti moški tako kot jazst.
Ampak ker sedaj ugotavljam, da se izkušnje/želje/doživljanja razlikujejo, iz tega sklepam, da je v moji celosti še več transgender aspektov, kot bi si jih prej pripisala.
To ne spremeni mene kot človeka (še vedno imam iste lastnosti in želje), samo z drugega zornega kota lahko pogledam nase (in to je vedno dragoceno, preprečujo, da bi se zabetoniral in postal rigiden v razmišljanju).

Malo je pa vse skupaj tudi srhljivo, tako prijetno strašno - razmišljati o tem in iskati nove aspekte svoje identitete, o katerih prej še nisi razmišljal, zavestno ne.

Upam, da se vas še čimveč oglasi z odgovori. Je zelo pomagljivo, hvala!
N'

Prispevek uredil/a: ženska, 18 marec 2008 - 23:52.
Uredila citat.

This is the real me. 


#13 najwa

najwa

    zasvojen'c

  • Člani
  • 401 prispevkov
  • Pridružen: 25.01.2007

Objavljeno 18 marec 2008 - 18:55

hej,
mlajsa sem se dobro pocutila in bila vesela kot zenska. ce ne drugace, iz prakticnih razlogov – fantje so morali delati (meni) tezje sklece, kaksne solske klopi prenasat, ipd.
s sprejetjem sebe lezbijke sem pocasi skrajsala frizuro, zamenjala oblacila za bolj sportna, bila veckrat zamenjana za moskega. to mi ni bilo prav, ker sem se se vedno smatrala za zensko.
ko sem za nastope oblekla elegantna oblacila in uporabila licila, sem se pocutila dobro, vendar sem se takoj po nastopu preoblekla nazaj; najbolj me je razkurila opazka »kako lepa si v feminilnih oblekah, ne preobleci se nazaj.« postopoma sem prisla do ugotovitve, da se preoblecem nazaj ne, ker bi se v ne-feminilnih oblekah bolje pocutila, temvec zaradi obcutka, da nisem vec spolni objekt, da nisem vec opazovana.

to sem torej zavidala ves cas moskim in zelela biti kot moski (to je bilo moje videnje): zenska MORA poudariti zenskost/zenstvenost, slednje kot »norma«, ki jo doloca zensko. moskemu tega ni treba in tu sem zelela biti kot moski. nekako tako, kot sem nasla v eni izmed svojih nalog:

Kot pravi Beauvoir (2000, str. 176): »Moški danes predstavlja pozitivnost in nevtralnost, se pravi bitje moškega spola in človeško bitje, medtem ko je ženska samo negativnost, bitje ženskega spola. [...] Ta interpretativni sistem temelji na zelo zmotnem prepričanju, da je za človeško bitje ženskega spola naravno, da iz sebe napravi žensko žensko [...]«

menim, da je imelo »zavračanje podrejanja prisilni moči heteroseksualne ideologije« prste vmes tudi pri skrajsanju frizure in sportnem oblacenju.

s sabo se pogovarjam v zenskem spolu, sebe smatram zensko, obcasno pa se pojavi kaka izjema. kadar se predstavim s priimkom, bi nadaljevala v moskem spolu. in drugic, s prijateljico sva ustvarili moski izpeljanki iz imena in ko se tako nagovarjava, uporabljava moski spol (primer: andreja – andrejko; zana – zanko. konverzacija: »andrejko, kje si?« »tu sem, zanko«). s tem se ne pocutim moski. lahko bi rekla, da gre za prehajanje med spoloma, kjer v besedah spolna polarizacija nima vloge. fluidnost spola.

opomba: citati se nanasajo na delo: Beauvoir, Simone de. 2000. Drugi spol. Ljubljana : Delta. ISBN 961-90867-0-8.

#14 ceol27

ceol27

    biskvitek

  • Člani
  • 39 prispevkov
  • Pridružen: 20.12.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 marec 2008 - 00:55

Živjo N'alan
Pred nekaj dnevi sem opazil tvoj prispevek in sedaj vsak dan pogledam, če je kdo napisal kaj novega. Ne zato, ker bi bil sam v podobni situaciji, ampak ker že dolgo nisem prebral prispevka, ki bi bil tako nabit z iskrenostjo, kot je tvoj. Občutki, ki jih opisuješ, so mi tuji in sem moral zadevo nekajkrat prebrati, da sem se vživel v tvoj položaj.
Pred dvema letoma sem imel največjo življenjsko krizo, ko me je prvič v življenju spreletelo, da morda nikoli ne bom izkusil očetovstva. Iskal sem pomoč, spoznal nekaj prijateljev, se nekaterim odprl, razmišljal in še razmišljal,… Pa je šlo skoraj mimo. Ne, ker bi dobil pravi nasvet, ampak ker sem se v obdobju enega leta radikalno spremenil in postal bolj zrel.
Svetoval bi ti, da o tem še pišeš (ne nujno na forumu) in se s kom pogovoriš. Žal verjetno ne bo pomagalo takoj, bo pa gotovo pohitrilo proces samospoznanja. Prvi korak si že naredila.
LP, Ceol

#15 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 20 marec 2008 - 11:09

Tokrat zelo na kratko: Hvala, ceol. :poljubcek:

Prispevek uredil/a: ženska, 20 marec 2008 - 14:21.
Citiranje celotnega prispevka tiste/ga, ki je pisa/la pred teboj, je res nepotrebno, a ne?! ;)

This is the real me. 


#16 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 26 marec 2008 - 01:11

Ženska: najbrž res. ;)


Še eno vprašanje bi: A ste si med seksom/pettingom z dekletom, ki vas je zelo privlačila, kdaj zaželele penis?
In če ja, kako se definirate, če sploh (ampak zelo verjetno se, ker so nam oznake ljudem tako ljube).

This is the real me. 


#17 Schiki

Schiki

    piščan'c

  • Člani
  • 128 prispevkov
  • Pridružen: 10.09.2007
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 26 marec 2008 - 15:13

Na to zadnje vprašanje bi lohk js odgovorila, da JA. Bilo jo obdobje, ko sva z prvo punco končali se mi je res trgalo na vse strani v kolikor je možno. Čisto sem se zgubljala. In sedaj ko pomislim sem si res nekoč, ko sva se po parih mesecih spet videle in pristale v postelji zaželela, da bi pač lahko prodrla vanjo. Da bi res lahko bili eno in bi lahko imela proste roke zato, da bi jo lahko nežno držala z eno roko za lička in z drugo pač še nekje. Preprosto to sem si zaželela. In mislim, da je še potem kar nekaj časa ta želja obstajala.
Vendar pa, ko sem jo prebolela, se ta želja nikoli več ni pojavila. :?:

Sem pa kot otrok odraščala med samimi fanti in sem si do enega 5 razreda tudi predstavljala oz. želela da bi bila popolnoma taka kot oni. Ko so mi začele v puberteti rasti dojke se mi je kr mešalo..Tega res nisem hotela in ful sem si želela da bi šel čas nazaj in se mi to ne bi dogajalo.

Vendar pa je nakako v srednji šoli to izginilo..Najbrž tudi zaradi tega, ker sem se bolj začela družit z prijateljicami in početi bolj "punčkaste" stvari.

Trenutno sem čisto zadovoljna in s svojim spolom in telesom samim. Preprosto lepo mi je kot punca ležati v postelji s punco.
Si kupovati raznobarvne modrčke, ličila, itd.
No edino kadr grem teč in me ful nervira kakšn tip, ki ne more umaknt pogleda z mojih "poskakajočih" prsi!! Joj kolk bi kakšnga takga prbila ob najbližjo steno pa mu strap-on porinla uzadej!! :x

Dvomim sicer, da sem ti s svojimi izkušnjami kaj bolj razjasnila kašne dileme ali kaj podobnega...vendar upam, da s časom najdeš vse odgovore, ki si jih želiš.

lp,a

#18 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 26 marec 2008 - 15:16

Hvala, schiki!
Ha, vedno se pojavijo nova vprašanja, tako da nimam prilike za stagnacijo.
Lepa hvala vsem, ki ste prispevali svoje izkušnje, zelo dragoceno.

Pa vsekakor ste vsi še vedno dobrodošli.

Lp
N'

This is the real me. 


#19 spyrna

spyrna

    piščan'c

  • Člani
  • 63 prispevkov
  • Pridružen: 03.09.2008
  • Lokacija: pod svobodnim soncem

Objavljeno 15 september 2008 - 08:45

Pozdrav še iz moje strani;)
Po tehtnem premisleku sem odločila, da bo tale ravno pravšnja tema za moj prvi prispevek na tem forumu.

Tudi sama se dostikrat znajdem v zadregi, ko sem postavljena pred odločitev, da se moram ali hočem označiti za katero izmed navedenih možnosti. Pa naj bo to vprašanje spola ali moje usmerjenosti, ali pa samo nekih vzorcev, ki nam jih pripisuje družba ali pa stroka. Ne veš ali spadaš bol sem, ali tja. Po malem si vsakega malo a hkrati nikjer 100 odstotno. Pol pa ne pride ven na tič ne miš - nekaj srednjega. In ravno v tej vmesnosti oziroma večdimenzionalnosti (kot jo je omenil(a) N`alan) se počutim najbolje.

Tudi meni se je že (večkrat) zgodilo, da so me ljudje kljub najbolj "ženski" obleki, ki jih premore moja omara, in dolgimi lasmi zamenjal za moškega. Sej jim ne zamerim, tudi sama nisem prepričana kaj točno vidim, ko pogledam v ogledalo. Postavo in kretnje telesa pregrobe, da bi bile ženske in hkrati prenežne, da bi ustrezale moškemu. Dokler nisem sprejela sebe takšne kot sem, sem podzavestno škodila sami sebi.


Edino oznako za žensko s katero se resnično lahko poistovetim pa sem našla v študijah Clarissse Pinkole Estes v zbirki mitov in zgodb o arhetipu Divje ženske: Ženske, ki tečejo z volkovi. (in vam jo vsem tudi priporočam).

Za spodbubo pa še tale verz, katerega avtorja žal ne poznam
_______________________________
Never be bullied into silencie
Never allow yourself to be a victim
Accept no one`s definition of your life
Define yourself
_______________________________
LP
[/quote]
Lead me not into temptation - I can find the way myself

#20 salted_salad

salted_salad

    gay friendly

  • Člani
  • 1 prispevkov
  • Pridružen: 20.02.2013

Objavljeno 20 februar 2013 - 21:15

Sicer je to mogoče malo offtopic ampak odločila sem se, da napišem prispevek v to temo. Na mavričnem formu in nasploh se uporablja kratica LGBT. Ampak vedno je nekako v uspredju LGB, T pa ostaja pozabljen. Sama nikoli nisem imela tažev s indentiteto spola, a sem po zvezi s transeksualno obsebo zacela zavedati problematike in nesprejetosti te skupine. Posamezniki in nasploh druzba, je vedno bolj odprta do lezbijk gejev in biseksualcev. To lahko potrdim tudi sama kot outirana bisexualka. Moj bivsi fant je bil tretiran do prestopa v polnoletnost kot dekle, lezbijka, ki se oblači fantovsko. Prijatelji so mu stali popolnoma ob strani in ga razumevali v njegovi drugačnosti. Po polnoletnosti in javnemu razkritju, da se počuti kot moški ne pa ženska, so se odnosi z negovimi prijatelji dokaj spremenili. Res ne razumem, koliko predsotkov je znotraj Lgb družbe do tega T-ja. Marsikdo me je tudi spraševal, zakaj sem se odločila za zvezo s transeksualno osebo. Moram reči, da sem ob takem vprašanju dokaj šokirana. Med prijateljicami imam kar nekaj deklet, ki so fantovsko oblečena, se ukvarjajo z "moškimi" športi ind. ampak seveda te osebe niso transeksualne osebe, ampak jih nekako spredalčkamo “butch”, kar pa očitno družba dobro sprejema. Tako lezbična, kjer je popolnoma normalno imeti bolj fantovski videz. Kaj ve-vi mislite?

#21 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 22 februar 2013 - 21:31

Saj pa "fora" transeksualnosti ni v fantovskem oblačenju!

Kaj se je zgodilo s tem fantom? Očitno je uspešno prestal FTM preobrazbo. Verjetno razlog vajinega razhoda ni bil v spremembi spola? Se je karakter s spremembo kaj spremenil, doživljanje sveta, ljudi? Malo več info iz prve roke bi prav prišlo :)

#22 ShaneT

ShaneT

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 14.11.2013

Objavljeno 20 november 2013 - 00:42

imam uprašanje, ki sicer ni povezano z zgornjo temo, vendar mislim da spada sem. med branjem sem zasledila besedo "crossdresser". zanima me če kera to prakticira oz. je? in ali se da pri nas dobiti tako imenovani "chest binder" ali ga je treba naročiti iz tujine? 

 

(je le uprašanje zato upam da ne bo kšnih čudnih komentarjev)



#23 Becca

Becca

    piščan'c

  • Člani
  • 135 prispevkov
  • Pridružen: 31.03.2012
  • Lokacija: Somewhere :)

Objavljeno 20 november 2013 - 09:42

Naroca se iz tujine. Cena nekako variira...je pa od 30€ naprej. Bo katera nabavila ali ima? :)
"Don't judge each day by the harvest you reap but by the seeds that you plant."

#24 ShaneT

ShaneT

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 14.11.2013

Objavljeno 20 november 2013 - 18:05

Jaz iščem in mislim nabavit. 



#25 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 20 november 2013 - 20:18

A mi lahko katera od vaju odgovori, kaj je cross dresser in za kaj se uporablja? Ne bi lih Googlala pa se fajn se mi zdi da imamo kake zanimive debate na forumu :) Hvala ze vnaprej.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov