Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Razkritje


289 odgovorov v tej temi

#1 Nohhec

Nohhec

    redni gost

  • Člani
  • 367 prispevkov
  • Pridružen: 27.12.2003
  • Lokacija: Žažböle- KK

Objavljeno 12 januar 2004 - 11:58

Ste ze rezkriti? Še niste? Kakšne so vaše izkušnje? Komu ste najprej povedali? Komu si želite najprej povedati?

Js sm najprej povedal prijatelju in prijateljici, ko smo šli skupaj kampirat. Prvo je bilo mišljeno kot zajebancija, pol sm si pa reku: "Eh, tko daleč sm že prišel, gremo do konca." In to je bil en najboljših trenutkov mojega življenja. Ko sem končno lahko nekom (ki mi je pomemben) povedu kaj sem, ko se mi ni bilo več treba skrivat. Pol smo se celo noč še sam o tem pogovarjal. Sledil so potem še drugi prijatelji. Pred vsemi se še nisem razkril, ampak počasi bo. Nekje vmes sem povedal tudi mami. Prvo sicer ni bla vesela :? , pol sma se pa oreng pomenla pa je blo vse vredu. :mrgreen: :mrgreen:
No, I'll join this converation on the proviso that we stop bitching about people talking about wigs, dresses, bust sizes, penises, drugs, night clubs, and bloody Abba!

#2 Ganimed

Ganimed

    zasvojen'c

  • Člani
  • 573 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Arena

Objavljeno 13 januar 2004 - 11:59

Preden se priznal sebi in drugim, da sem gej, sem bežal pred to resnico kar nekaj let., dokler nisem zaradi želje po ljubezni in osamljenosti skoraj obupal. Začel sem veliko delati na sebi, brati in se soočiti s samim sabo. Takrat še nisem imel interneta, ki je danes v pomoč marsikomu, zato sem se počutil, kot da sem edini gej. Začetek preobrazbe štejem svoj klic na Galfon, ko sem lezbijki in geju lahko povedal, da mislim, da sem tudi jaz gej. Bitko s samim sabo sem potem še vodil mesec dni in si o tej stiski pisal z takrat najboljšo prijateljico, ob kateri sem potem sebi in tako(j) tudi njej priznal, da sem gej.

To me je napolnilo s toliko energije, da me ni moglo več nič zaustaviti in sem potem v dokaj kratkem času naredil za moje pojme velikanski osebni napredek. Že naslednji mesec sem imel prvega fanta, s katerim sem preživel nepozaben dan, spoznaval sem nove ljudi, se razkril pred najboljšim prijateljem, katerim so sledili ostali najpomembnejši ljudje: najožji prijatelji, prijateljice, nekateri njihovi starši ... skratka, šlo je za kakšnih 15 ljudi, ki so me presenetljivo dobro sprejeli, premogli so dosti empatije in cenili mojo odkritost. Skratka, »coming out« je po mojih izkušnjah bil zelo pozitiven, življenje pa neprimerno lepše in lažje, ko sem lahko pred najpomembnejšimi ljudmi to, kar sem.

Najbolj na tankem ledu pa sem hodil, ko sem pristal biti gost v radijski oddaji. Kot gej, seveda, le ime sem si spremenil. Razen tistih, ki so vedeli, me izgleda ni nihče prepoznal oziroma je to na srečo znal zadržati zase.

Edini sorodnik, ki ve zame, je moj brat in je to sprejel čisto normalno. Žal (ali pa na srečo, kdo ve?) pa zame ne vedo moji starši in jim niti več ne mislim tega povedati. Pač spadajo med starše, ki jim je zelo pomembno "kaj bodo rekli drugi ljudje" in se sekirajo že ob banalnih stvareh, kaj si bodo mislili drugi... Torej ne morem pričakovati, da bi s tem kaj pridobil. Zaenkrat je tako...
>>> Najlepše na vsakem dekletu je, verjeli ali ne ... njen fant! <<<

#3 FreshBoy

FreshBoy

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 27.02.2004

Objavljeno 27 februar 2004 - 16:49

Glede priznanja: jz še nisem nikomur povedal o moji istospolni usmerjenosti. Živim na podeželju, v vinorodnem okolišu, kjer živi predvsem starejša populacija prebivalstva. Mladi so vsi odšli v mesto oz. se po dokončanem študijo niso vrnali domov! V našem kraju in v okolici so ljudje še zelo, zelo konzervativni. Če se malo drugače oblečeš, bom kr na sebi prikazal: oprijeta majčka z zadrgo, kavbojke na zvonc in elegantni nizki špičasti čevlji! Gledali in govorili so še o meni en teden in še zdaj kaj rečejo, vendar to me prov nič ne gane!!! Sej imajo čas govoriti! Ali ne?

Sedaj pa če pogledamo, kaj menijo o homoseksualni usmerjenosti: njihovo mnenje je, da je to duševna bolezen, ki bi jo bilo treba zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Enkrat sem jim poskušal pojasnjevat, da temu ni tako, pa se mi je zdelo škoda besed.

Zaenkrat še ne bom povedal doma nikomur da sem gay, ker mi ni tako strašno hudo še in ne bi rad potem, da bi pa le morda imel komplikacije od tega in bi me od doma nagnali!

Glede prijateljev: hmmmmm, skušal sem povedati sošolki, vendar vedno kadar sem začel me je prekinala in začela govoriti kaj druga, zato tudi tu nisem nikomur povedal!!

Drugače pa imam kar precej homoseksualnih prijateljev, predvsem iz Ljubljane, kamor grem kar pogosto in s katerimi gremo tudi na pijačo, se pogovorimo in prediskutiramo dogajanje.

Rečem lahko samo še, da podeželje je konzervativno še zelo! In to tudi bo, dokler ne pridejo druge generacije in se to ne spremeni. Sicer pa tudi Celje (3. največje mesto v Sloveniji) ni nič bolje. Vsak te čudno gleda, če si že malo drugače oblečen, o frizuri sploh da ne govorim.

Včasih sem se zaradi tega še morda živciral, zdej pa nič več! Nič me ne gane, jz se samo nasmehnem pa grem naprej!


LP FreshBoy

#4 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 188 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 28 februar 2004 - 14:02

"Coming out" ali "coming out of the closet" je full dobr narest.
Razlogi zakaj:

- Duševno zdravje
Če skrivaš svojo spolno usmerjenost, potem se sramuješ tega, kar si. Vse to prizadene tvojo samopodobo in počasi začneš verjeti, da si slab človek. (Kar seveda ni res)

- Zadovoljstvo
Ljubiti in biti ljubljen je temelj človekovega zadovoljstva, če pa moraš ljubezen skrivati, potem ti to vsekakor ne prinaša zadovoljstva.

- Spoštovanje
Spoštovanja vredeni ljudje so tisti, ki so iskreni do sebe in mislijo s svojo glavo. Skrivanje homoseksualnih občutij pa omejeno zgolj preprečuje.

- Pravo prijateljstvo
Svojo drugačnost lahko izkoristiš kot dober preskusni kamen za ljudi, ki te obkrožajo. Le tisti ki vas bodo sprejeli takšnega, kot ste, so vredni vaše bližine in prijateljstva.

- Čas
Ne dovoli si, da izgubiš dragoceni čas in ti bo pri 50-ih žal, da si skrival svoje bistvo. Nobena še tako uspešna kariera namreč ne more nadomestiti zadovoljstva, ki ga prinaša zadovoljujoče osebno življenje.
__________________________
vir: brošura Legebitre

Lp :wink:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#5 Gost__*

Gost__*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 28 februar 2004 - 19:31

1993 - sem dojel, da sem gay
2000 - prvi spolni odnos s fantom
2002 - comin out - povem najboljšemu prijatelju
2003 - povem še 3 - 4 osebam

Danes, ko se ozrem na te letnice se sprašujem ali je res bilo potrebno toliko časa, da začnem živeti? NE !!!

A vendar, vsak smo svoj primer in recepta, kdaj in kako ga ni. Le eno bi svetoval, storite to čimprej.

Jaz sem danes srečen. A do te sreče je preteklo celih 10 let in po teh 10ih letih sm šele na začetku, življenje v gay svetu šele sedaj začenjam. Res mi je žal, da nisem prej začel uživati. Zdaj mi je neverjetno lepo :evil:

Vsem, ki sem povedal, da sem gay bom vedno hvaležen, postali smo še boljši prijatelji.

Razlogi ki jih omenja Glorius so točno tisto, za kar je vredno stopiti iz omare!
Duševno zdravje
Zadovoljstvo
Spoštovanje
Pravo prijateljstvo
Čas


Srečno!

#6 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 188 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 08 april 2004 - 15:42

Članek o Coming Out-u. klik

Lp :wink:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#7 seelent

seelent

    piščan'c

  • Člani
  • 172 prispevkov
  • Pridružen: 22.07.2004
  • Lokacija: Gorenjska

Objavljeno 27 julij 2004 - 17:28

Ok, samo ena pripomba glede članka.
Zdi se mi lažje in bolj pametno najprej povedati prijateljici/prijatelju, ki se poznata in zaupata, veliko bolj kot članu družine. Najstniki so ponavadi bolj navezani na vrstnike kot na družino (prav tako je pri meni, čeprav se s starši razumem odlično).
Drugače se mi pa zdi fino napisano, sem tudi sebe našel not :)

Jaz sem sam sebi priznal pri trinajstih letih, pri petnajstih pa sem to zaupal sošolki (ki je kasneje to izdala svojemu tipu in moji prijateljici, česar res nisem pričakoval :roll:). Pol leta kasneje na svoj rojstni dan sem (pod vplivom alkohola :?) zaupal to še dvema sošolkama, in pol leta kasneje še dvema, medtem ko sem svoji najboljši prijateljici to zaupal nedolgo nazaj. Ni mi žal, odnos med mano in vsemi, ki sem jim zaupal se je po odkritju izboljšal. Par dni nazaj pa sem se odkril še najboljšemu prijatelju, ki je zadevo sprejel bolje kot sem pričakoval (včeraj sva se par ur pogovarjala).

Starši še ne vejo, vendar imam namen povedat še te počitnice, zato ker se mi zdi da sta pripravljena sprejeti (zmeraj sta bila razumna do vseh drugačnih, vključno do gejev).

LP

#8 Smurf

Smurf

    zasvojen'c

  • Člani
  • 581 prispevkov
  • Pridružen: 02.09.2004
  • Lokacija: Geordieland

Objavljeno 13 marec 2005 - 03:41

Razkril sem se doma in nekaterim prijatlejem.

Najprej sem se razkril najboljši prijateljci. Situacija je bila grozna in ful smešna hkrati. Šla sva na sprehod ob eni rečici po gozdu in jaz trdno odločen da ji povem, ampak tema kar nikol ni bila primerna za to. Ko sva sedela na ob rečici, je začela govort o njeni prijateljici in tipu, kako luškan parček sta. Takrat se mi je zazdela tema še najbolj primerna in sem reku: Ej, jaz ti morm neki povedat. V tistem hipu se mi je naredu pa tak cmok v grlu, kot je bila velika skala, na kateri sem sedu :lool: in kar ni šlo iz mene. Je rekla: ja, no, povej že. Besede kar niso šle iz mene, prtekle so mi solze in pol sem končno zinu: Jaz sem gay. Ona je pa samo bruhnila v smeh in rekla: Ja valda no, dej ne se zajebavat. In jaz ves objokan in hkrati sem se ful smeju, ker sem se sam sebi zdel takrat ful butasto smešen, sem reku: ja a ne vidiš da se ne zezam. in ona spet: ja itak da se, dej no, res mi povej...No od takrat sva še ful boljša prijatelja. :mrgreen:

Naslednji so zvedli starši in brat. Izkoristu sem 1 teden, ko me ni bilo doma in jim napisal pismo in ga potem poslal po e-majlu domov. To pisat je bila zame ful muka, ampak vseeno ful lažje kot da bi jim v živo povedal, ker to bi bila spet ena polomjada :roll: Seveda je potem doma sledil pogovor in razlaganje stenam kaj sploh dejansko sem, ker še vedno ne dojamejo.

Ostali, ki so zvedli, pa so zvedli čist slučajno, med pogovorm. Ko je tema pač nanesla na punce in sem si privošču mal zezanja :mrgreen: :oops: in jim postopoma po pregovarjanju dal vedit kdo sem :D
Najbolj fino se mi je zdel, ko sem se razkril bivši sošolki (ki sem ji bil tud kar dost všeč) Vedno ko sem ji govoru o prijateljici, me je mal ljubosumno spraševala: Pa kaj maš ti z njo ;) In enkrat sem pač reku: Nič, pa tud nikol ne bom nič mel.... Men so fantki všeč ;) In potem vse tiho je bilo. Pomoje je ona bolj zafarbala kot jaz, in pol skor mal užaljeno rekla: Mah... sej se mi je skoz zdel, da si predober, da bi bil str8 :(

Je pa še vedno velik kolegov in znancev, ki ne vejo zame. Jim pa ne povem, ker živim na vasi in mi je malo bedno zarad staršev, ker je pač tukej okol polno opravljivih tercijalk in 'zahojenga' folka :roll:

#9 qty

qty

    veteran

  • Člani
  • 1 989 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 13 marec 2005 - 05:21

evo vsem razkritim: svaka vam cast!! :respect:

men je blo tut najprej ful tezko :delo: , ampak pol je pa tista smurfova skala postala kamencek, ki ga das v zep in odsetas naprej. pomojem je coming-out bistven za neko pozitivno samopodobo, in zadostuje ze samo ena oseba. prvemu sem kako leto nazaj svojo usmerjenost priznal najboljsemu prijatelju. njegova reakcija: kot da bi mu priznal, da sem vceraj jedel cokolesnik (povsem naravno) in pa: "sej sm vedu!". tekom casa sem se outiral predvsem prijateljicam, in vecina je to sprejela z navdusenjem in rahlim skepticizmom. pa odnos se potem res izboljsa, najbrz zato, ker te osebe vidijo, da jim zaupas neko zares osebno stvar. in to ti vracajo! :love: mamo so skrbele predvsem bolezni (ampak a ce bi bil pa str8 pa ne bi mogu nc fasat, mislm halo!!!), in pa to, da ne bo imela mojih vnukov. pa sem jo hitro potolazu, da bom ze nekje najdu eno, ki... sedaj ve ze velika vecina pomembnih akterjev v mojem zivljenju, vkljucno z 4/5 moje druzine, in tega mi ni zal. lahko sem, kar sem in nimam obcutka, da nosim cegle po zepih. edina slaba posledica je, da me nekateri od teh je*ejo v glavo, kar pa jim ne ostanem dolzen :mrgreen: . definitivno psihicno naporno na zacetku, ampak dolgorocno gledano se obrestuje. mislim, celo zivljenje take stvari ne gre prikrivat. najboljsi obcutek na svetu pa je en dan po prvem takem pogovoru, kar naenkrat si visji za 10 cm (da lohk bolj tipe okol sebe gledas), lazji za 10 kg (ker je skala kamencek postala), in pa dobis neko novo sposobnost, sposobnost leteti in cel svet objeti :fiju: .

vso sreco (ne)razkritim :ponos:
i don't see why everybody feel as though that they gotta tell me how to live my life. let me live baby, let me live!

#10 mharc

mharc

    vzornik

  • Člani
  • 1 316 prispevkov
  • Pridružen: 25.12.2004
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 13 marec 2005 - 12:26

Jaz sem razkrit samo enim petim ljudem. Najprej sem v tretjem letniku, pri 17. ali 18. povedal najboljši prijateljici, pa še takrat sem ji najprej rekel, da sem bi. To outiranje je bilo cel projekt; dva tedna je trajalo, da sem ji povedal. Zdaj se sliši tudi meni smešno, ampak dejansko je tako dolgo trajalo. Enkrat sem ji rekel, da ji moram nekaj povedati in pol nikakor, nikakor ni šlo z jezika. Pa sem ji rekel, da ji bom malo kasneje povedal, da rabim več časa, da se zberem. To sem ji rekel kasneje še enkrat in je že mislila, da se norca iz nje delam. Potem pa sva čez dva tedna bila v čajnici in jaz se spravim povedati ji. Desetkrat sem rekel "Jaz sem..." preden sem dokončal stavek. In potem, ko ji povem, kot da nič ni, sva se pogovorila in počutil sem se lažjega za celo tono. Rekla je tudi, da je že mislila, da sem v njo zatreskan, ker ji nisem tako dolgo upal povedat. Njej je bilo sicer lažje povedati, ker mi je že sama bila priznala, da je bi, ampak vseeno je bilo težko.

Potem do lanske jeseni nisem povedal nikomur več. Vmes sem si že prinznal, da sem gej, in ne bi. No in potem sem na faksu dobil sošolca (za katerega se mi je zdelo, da je gej) in sošolko iz Ljubljane. Ona je sumila, da sem jaz gej, on pa najbrž tudi in me je po sporočilu vprašal, če sem in sem rekel ja. On je verjetno že povedal njej, naslednji dan sem ji še jaz. Takrat je tudi ona meni priznala, potem je za mene povedala še svoji prijateljici (tudi lezbijki in iz Ljubljane), ki sem jo tudi sam spoznal. No in ta četrtek sem povedal še eni prijateljici, s katero se poznava že od 7. leta. V dveh tednih, ko sem bil zelo depresiven iz večih razlogov, me je vsaj vsak drugi dan klicala in, kajpak, tak kot sem po telefonu zvenel kot da dobesedno umiram in brez volje do življenja, je takoj vedela, da je nekaj narobe. Pa me je začela spraševati, kaj je narobe. Sicer to, da sem gej ni bil vzrok teh težav, ampak sem se ji outiral, ker se mi je zdelo, da je že čas, da ji povem. In mi ni verjela. Je rekla, da to ni res, da je samo prehodno obdobje, da to da vsak skoz in če sem prepričan v to. Meni je že skoraj na smeh šlo. Do naslednjega dne se je že sprijaznila in zdaj mi verjame, ampak še zdaj se mi rahlo zdi, da z rezervo jemlje vse to, a ne, ker ne bi želela, ampak je najbrž melo pretresena glede na to, kako dolgo se poznava.

Najmanj pa si želim povedati staršem. Včasih sem sicer že skoraj jezen, kako to, da sama ne vidita, ampak vseeno sem previden z njima. Mami sem enkrat že hotel povedati, dokler ni imela izjemno homofobičnega izbruha o Reneju, ko je o njem slišala na radiju. Ampak vseeno mislim, da me bo nekoč sprejela, ker je sicer zelo razgledana in odprta oseba. Očetu pa ne želim povedati. Glede na to, da sem polnoleten, me še nažene. Bojim se tudi, da bi povedal tetam in stricem, prezira cele družine pa res nočem imet na grbi. Kot človek iz izjemno konzervativne in številčne družine me skoraj zagotovo ne bi podprl. Mogoče obema povem nekoč, mami morda celo prej.
Iz take smo snovi kot sanje. W. S.

#11 mk

mk

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 10.02.2005

Objavljeno 13 marec 2005 - 15:57

Mharc, če še študiraš, te morajo starši preživljati do 26. leta.

Prva razkritja so mi bila zelo težka (dolgo, celo večletno odlašanje, pri dejanskem priznanju hitro utripanje srca, potenje,...), moram pa reči, da sem se v zadnjih 2 letih glede tega blazno sprostil - za naju s fantom ve uradno tam okoli 40 ljudi (torej da sva jima bodisi sama povedala ali pa jima je z najino vednostjo povedal nekdo drug), kar pomeni, da je neuradna ocena tam okoli tisoč ;)

Pri zadnjem outiranju (enemu sošolcu) sem prvič stvar izvedel brez zgoraj omenjenih psihosomatskih težav :)

Še to: moje izkušnje so precej potrdile tudi staro reklo "ženska misli, da je ohranila skrivnost, če jo je povedala samo petim ali šestim osebam" :evil:

#12 Bebironchek

Bebironchek

    zasvojen'c

  • Člani
  • 438 prispevkov
  • Pridružen: 26.10.2004

Objavljeno 13 marec 2005 - 18:53

Da vidimo .. zame ve .. hmm ... *šteje* 7 ljudi, če izvzamemo mamo (ki je itak v huuudem zanikanju)

Prvič zaupal kolegici v 1.letniku, pa še to ne bi bilo mogoče, če ne bi sama izrazila navdušenja nad QAF :mrgreen:
Podobno kot pri mharcu sem tudi jaz zavlaceval, sem ji pa vnaprej povedal, da ne bo ljubezanska izpoved :D Še zdaj se spomnil slavne klopce ob parku, kje sem ji povedal. Po tem sva imela se 3 pomembne pogovore in rodilo se je neverjetno unikatno prijateljstvo ;) zdaj zastopa pozicijo pogovorne, podporodajne prijateljice (deluje v obe smeri :mrgreen: )

Potem je prišla na vrsto druga kolegica, ki je bila totalno navdušena, vedno si je zelela geja za kolega ^__^ Zdaj v mojem lajfu zastopa pozicijo zurerske kolegice

Potem me je malo zaneslo in zaupal ljudem, ko je bilo cist nepotrebno, vseeno mi ni zal

Da dodam se enaga bi tipa, ki je palil name, pa sem mu pac povedal ze iz samega dejstva, ker je poznal ogrooomno folka, pa sem racunal na dobro posredovanje infojev (*izkoriščevalec* :mrgreen: )

Za mamo mi je zal da sem ji kdajkoli zaupal, o dotični temi sva govorila le 2x, potem sem pa sam obupal, ker ne glede na vse ne bi bilo niti priblizno tako, kot bi pričakoval. :?:

Zdaj pa smo kjer smo. V časih stiske in veselja se obračam na kolegici, družina mi v tem smislu ne pomeni veliko :roll:
S tistim kolegom prijateljstvo umira, njemu je valda bilo kvecjemu do cesa drugega kot do prijateljstva, jaz pa mu tega nisem mogel nuditi. F it :?

Tovrstna outiranja so tako mikavna, ker se ti vsakič odpre popolnoma nov delček sveta, ki te osvobodi, hkrati je adrenalinsko početje, pa koristno za tvoje sposobnosti presojanja ljudi :mrgreen:


#13 Nohhec

Nohhec

    redni gost

  • Člani
  • 367 prispevkov
  • Pridružen: 27.12.2003
  • Lokacija: Žažböle- KK

Objavljeno 13 marec 2005 - 19:37

Tovrstna outiranja so tako mikavna, ker se ti vsakič odpre popolnoma nov delček sveta, ki te osvobodi, hkrati je adrenalinsko početje, pa koristno za tvoje sposobnosti presojanja ljudi :mrgreen:

To si pa tko fajn povedu!!!! :*
No, I'll join this converation on the proviso that we stop bitching about people talking about wigs, dresses, bust sizes, penises, drugs, night clubs, and bloody Abba!

#14 Ganimed

Ganimed

    zasvojen'c

  • Člani
  • 573 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Arena

Objavljeno 31 marec 2005 - 00:05

Razkritje pred prvim str8 prijateljem, ki je bil moj takrat najboljši prijatelj in je še vedno med tremi mojimi najožjimi, je bilo po svoje kar komično. Seveda je minilo kar nekaj časa, preden sem zbral pogum, pa tipal »teren« z GLBT temami. In ... bilo je v kopališču, ne ravno primeren kraj za kaj takega, a najbolj nazorno sem mu lahko pokazal, kaj mi je všeč. Sem mu že dan prej rekel, da mu moram povedati nekaj pomembnega, tako da mi je bilo lažje, saj je »zahteval« odgovor. In ker me je dobro pozna, ni bilo nič nenavadnega, da mečkam. Nekak je slutil, da bo v zvezi z ljudmi, pa gresta mimo dve postavni punci in vpraša: no? Jaz pa kot iz topa: nista pravega spola. Pa me malo pogleda, kot da je namig, da sem gej, nekaj tako nepomembnega ... eh, pa nič, če nočeš povedati, je še dodal. Pričakoval je seveda nekaj drugega. Pa gre mimo postaven fant, Ganiju se zasvetijo očke ... in izusti: ta fant me neverjetno privlači.

In to je bilo to: končala sva na pijači v kopališču in na dolgo in široko, kot še vsaj naslednje tri mesece, govorila večinoma samo o tem. Zanj je bilo to nekaj novega in ga je zelo zanimalo, jaz pa sem enako rabil nekoga za pogovor. Sedaj pa je to, da sem gej, že dolgo tako samoumevno, da ni nič bolj izstopajoča tema kot to, da so njemu všeč dekleta.

Mislim, da je bilo najtežje povedati ravno prvemu prijatelju moškega spola, naprej je šlo dokaj hitro in spontano... Ampak čisto prva je bila vseeno najboljša prijateljica, tudi solze so tekle ... ampak prvo razkritje je bilo vendarle prvo, napolnilo me je z energijo, bilo je neverjetno olajšanje za mojo dušo ... vsako naslednje razkritje pa je bilo potem bistveno lažje.

Pa še za brata bi rekel, on je še vedno edini sorodnik, ki ve zame. Tudi pri njem so minevali meseci, ko sem se pripravljal na razkritje, predvsem tudi zato, ker je dokaj redko doma in ni bilo prave priložnosti. V domači hiši pa mu nisem želel povedati, ampak nekje zunaj. Tako sem šel z njim v njegovo družbo, niti kozarca vina se nisem branil, čeprav pijem zelo redko ... tako da sem mu potem v sobi njegovega najboljšega prijatelja povedal, da sem bil na Dunaju. Beseda je seveda nedolžna, je pa bil podoben trik, kot v prvem primeru ... da je potem želel vedeti, kaj sem počel na Dunaju. Ja, bil sem na GLBT PARADI... In pomirjujoče besede brata, da sem še vedno njegov brat in nisem nič drugačen, kot sem bil še včeraj...

Koliko analiziranja in razmišljanja ... potem pa, kot bi povedal, da sem imel sladoled za zajtrk. Skratka nič posebnega... Pa vseeno vem, kaj pomeni vsako razkritje in pohvala prav vsakemu od vas za vsako preteklo in vsako bodoče razlritje, ki ga boste še izvedli. :respect:
>>> Najlepše na vsakem dekletu je, verjeli ali ne ... njen fant! <<<

#15 mirboy

mirboy

    piščan'c

  • Člani
  • 90 prispevkov
  • Pridružen: 18.12.2004
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 21 april 2005 - 23:24

CAW!

no da jest povem kok streight ludi ve zame, da sm gay!
No zame ve 6+sestra + mat, ki sta to novico zvedle prejšno soboto, mat je slutla že cev tedn, k je najdla en pism od moje kolegice ki ve da sm gay, sam me ni mogla vprašat k sm med tednom u študentu in pol v soboto k sm bil na MSN-ju in klepetal, me je kolkr tolk direkt vpr. če sm in jest sm ji pritrdilno govoru in sej veste kot večina mam je tudi sama odreagirala z en kup solzami :cry: :cry: , in ko sm jo poiskusil potolažit je prletela sestra in začne še ona tolažit in me vpraša kaj je narobe in ji pač povem da sm gay (mal jo je "zaštopal" ampak je preživela)!
Naslednje jutro sm vstal in ni blo nobenga druga doma razen mene in mame in sva imela dolgi podovor in nakoncu mi je rekla: ŠE VEDNO TE IMAM RADA IN SI MOJ SIN, NEGLEDE KOGA BOŠ PRIPELJAL DOMOV :pepper: :pepper: :pepper:

kok mam jest svojo mami rad

lp
Conscientia mille testes. Čista vest velja toliko kot tisoč prič. (Mark Fabij Kvintilijan)

#16 mk

mk

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 10.02.2005

Objavljeno 21 april 2005 - 23:31

Bravo mirboy :) Vesel zate :)

#17 Puck0

Puck0

    veteran

  • Člani
  • 1 790 prispevkov
  • Pridružen: 26.08.2004
  • Lokacija: LjUbLjAnA

Objavljeno 22 april 2005 - 00:37

hjaa, razkritje.. :?
zadeve sm se lotu težko, ker nikakor nism najdu besed ali pa sploh nism znal oblikovati stavka, ki ne bi prizadel staršev.. :?
Sej kolegom je blo že ueasy povedat zadevo - malo za šalo, malo zares, ampak res me je fuul skrbelo, kako zadevo speljati pred starši??!!
Sm meu dneve, ko me je prijelo, da bi le izustil in si olajšal dušo, pa sm spet dobil pomisleke in sm rajše ostal tiho.. :roll:
potem pa sm totalno nepricakovano le rekel staršem, pa še to je moral prepir biti povod!! :x tako da danes niti ne spominjam zakaj smo se takrat prepirali in zakaj sm to takrat rekel, ko pa bi se lahko razkril na ful lepši način?? :stupid:
glede kolegov morm rečt, da so dbest sprejel in so se nekatere vezi še bolj poglobile, spet druge ne (je bilo za pričakovat) ;)
glede odnosa s starši po outiranju, pa takole: mislm, da so se očetu "podrli" neki njegovi ideali o meni in moji bodoči familiji, ampak si je popolnoma sam kriv, zakaj pa si je ustvarjal neko sliko že vnaprej..
Z mami sva v še boljšem odnosu kot poprej in sva res kolega (mami, hvala ti!) ;)

outiranje mi je prineslo ubistvu spoznanje, kdo dejansko nekaj čuti do mene in kdo ne.. Zakaj? Ker tisti pravi odnosi ostanejo ne glede na to, kaj sm, nepravi pa le zbledijo in se nikakor ne postavijo na noge nazaj..

morm pa še to dodat, da mi je moja mami rekla zelo podobn stavk, kot mirboy-u :

Kdorkol bo že spal pri tebi, ob tebi, te imam še vedno rada in te bom tudi imela

vam povem, za zjokat lepo! :cry: :cry: :cry:


ahh, kaj bi brez mamic? :(
Never take life seriously. Nobody gets out alive anyway.

#18 dumpling

dumpling

    piščan'c

  • Člani
  • 111 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2005
  • Lokacija: nm

Objavljeno 26 april 2005 - 07:34

Zame vejo tisti kateri so to vredni. Nisem tak, da bi to vsakmu razlagal ko ga srecam na cesti. Ve najbulsi prjatu, pa se nekaj kolegov, pa moj fant :lool: :lool:
Tud oci pa mami vesta, vendar ne odobravata (nista navdusena). Nista pa tud nic proti. Tko da mam v sobi obesen koledar s tipi, pa kaksne dobre plakate s tipi (crnobele) pa ni nobenih komentarjev. Aja, pa sestra ve. Bratje pa ne. No, vsaj jst jim nisem povedal. Po moje pa tud oni vejo.
:evil:
Sicr je pa s tem vsaj podobn kot s cigareti.
Dokler starsi ne vejo da kadis, pol bos v javnosti kadil naskrivaj. Ko pa starsi vejo, bos pa tud vpric njih przgal cik in ne bos se vec sekiral ce te bo kje kdo videl s cikom, ker starsi itak vejo. Drug ti pa nima kaj nardit. Tko je blo vsaj pr men. Dokler starsi niso vedl, sm to vsakmu zanikal in skrival. Zdj ko pa vejo, pa ne da sem presel v javnost, vendar znam vsakemu povedat tisto nazaj kar mu gre. :evil:
Z leti dobis izkusnje.

#19 Munchy

Munchy

    piščan'c

  • Člani
  • 59 prispevkov
  • Pridružen: 29.12.2003

Objavljeno 27 april 2005 - 23:37

Outiran? Hmmm.... joj... prvo outiranje je bilo prav težko. Pravzaprav je prva izvedela moja mama, ker je brala moj dnevnik. To je bilo pri 16ih. Totalno je popizdila.
Pa sem povedal še svoji prijateljici. Povedal sem mirno, brez kakih adrenalinskih šokov, ker sem vedel, da je res moja prijateljica in da ji bo popolnoma nepomemben podatek, če sem gej ali str8 in da me bo imela vseeno rada, ne glede na to, kaj s kom počnem. Res je odreagirala prav lepo. Me je pa seveda zaslišala o marsičem.... firbčnost pač :)

V srednji šoli sem se outiral večim... oz. sem bil outiran večim. Ampak moram reči, da so mi sošolci VEDNO stali ob strani in me ni NIHČE nikoli zafrkaval ali kaj podobnega. Ravno nasprotno. Večim sem se zdel kao ful faca, da si drznem tako živet, pa če so kdaj kaj rabili, so vedeli, da me lahk kamot prosijo, ker sem jim ustregel itd. Pač jaz nisem delal razlike med sošolci in oni tudi niso do mene delali razlik.

Outiral sem se tudi v prejšnji službi. Sicer 'samo' trem sodelavkam, ampak je kr ''pasalo'' :mrgreen:

Kasneje sem se še enkrat outiral mami. Vse skupaj kake pet let po tistem, ko je prvič izvedela. No jah.... neki je jokala, pa rekla, da kar je je... da ma pač zdaj itak sam še mene in da ni jezna in to. Se oproščam, ampak... kolikor je zvenelo lepo, je zvenelo tudi neiskreno. Pa še prav sem imel. Zdaj me samo še bolj zaslišuje, kam grem, kje sem, kje hodim, kako dolgo bom kje...................... sj ji ne povem po pravici, če grem kam tako, ampak mi gre vseeno na k*urac. Bi mi vsaj po pravici povedala, da jo moti. Pač. Ne morejo se vsi sprijaznat. Bi bilo vseeno lažje, kakor poslušat neiskrenost.
Världen utanför

#20 janezek

janezek

    nov na sceni

  • Člani
  • 210 prispevkov
  • Pridružen: 17.11.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 28 april 2005 - 01:07

Najprej sem pri 13ih povedal bratrancu, da so mi všeč fantje. Takrat še nisem vedel za besede homoseksualnost ali gay. Šele pri 19 pa bratu in mami.

Nekaj sorodnikov ve, ampak o tem ne govorimo. Povedal sem, da živim s fantom, ja, ok in potem o tem nismo več.

Najpomembnejše je bilo, da sem se sprejel takega kot sem in se odločil, da svoje homoseksualnosti ne bom skrival. Danes vedo zame vsi, s katerimi se družim.

Z outingi imam same dobre izkušnje.
Več je na moji internetni strani (sicer je malce zmedena a žal nimam več gesla, da bi jo popravil).

#21 deniss

deniss

    redni gost

  • Člani
  • 350 prispevkov
  • Pridružen: 01.05.2005

Objavljeno 01 maj 2005 - 20:15

Živ!
Jest pa sm čist nou tuki in zato usem en velik pozdrau!

Doma nič ne vedo, okol doma pa tud ne. Pač skrivam. Sm pa enkrat povedu svojmu najboljšmu prjatlu. Čisto slučajno, malo me je, pravzaprav me je kar dobr napelavu na to temo, pa sem mu pol tudi povedal kar je hoto slišat.

Vedno sva si use živo povedala, bila nerazdružljiva, spala skupi z njegovo punco; vsak na svoji strani seveda, žurala do konca in naprej. Tudi prespal je pri meni že velikokrat, da se mu ni bilo potrebno iz diskača zjutri domov furat. K se je en tuširou, je drug bil tud u kopalnci, en druzga sva vidla in nihče ni nič rekel. Najini pogovori so bili o vsem in kar koli si hotu, pol pa sva enkrat prišla tako daleč, da sva oba na eni žurki mal več popila, pa me je direktno uprašal in na tak odgovor je tud dobu konkretn odgovor. Sicer mal sramežljivo, pa vendar sem reku, ja stari, ziher sem, čeprav še nisem bil z nobenim tipam. Pol pa kao me je hotu mal tolažit, da se bodo reči itaq popravle in da bo vse ok, jest pa sem ga sam gledu in gledu!? Odkar sem ga poznal, sem bil zaljubljen vanj. Nikoli mu tega nisem upal povedat, ampak je itaq to tud sam pogruntu. Še isto noč je povedu enim frendim kako stvari stojijo in od takrat se ni nikoli več pojavil, nikoli več poslal mejla, nikoli več mu ni bilo potrebno prespat, ker ne more kao domov, zarad prevoza. Nikoli več ga ni bilo na spregled. Pa tako mi je v teh najinih pogovorih točil med in mleko, kakšna frenda sva, pa tudi, da je on kao malo na bi, pa iz pogovorov je bilo zaslediti, k je reku, ej tale tip pa je ful dobr, pa simpa, pa ga je škoda, da se je poroču pa take reči.

Pol je še po nekaj časa, sam eno dvakrat poklical, pa se nisem hotel oglasit in tudi nazaj nisem poklical, k se mi je ful bedno zdelo. Čez leto pa sva se enkrat srečala u baru in bila sva si kot, da se ne poznava. On je men, jaz pa kontra pijačo častu in konc. Še kelner naju je čudno gledal, k ve kakšna frenda "sva" bila.

Eto folk, zdej pa vi men povejte kako se človek naj komu zaupa, če se niti najbolšemu "prjatlu" ne moreš. Seveda pol nikol več nikomur nisem nič v tej zvezi odkritja ničesar povedal. Razen sedaj vam vsem. Sicer za krinko imena, pa vendar, gej sm!

#22 Ganimed

Ganimed

    zasvojen'c

  • Člani
  • 573 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Arena

Objavljeno 01 maj 2005 - 20:55

Živ deniss :)

Prebijam se skozi tvojo ganljivo pripoved in razmišljam ... kako zelo blizu sta si bila in imela krasno prijateljsvo. Potem pa razkritje in je tako kruto odreagiral. Res težko doumljivo, ker takšni prijatelji, kot si ga opisal ti, po mojih izkušnjah razkritje zelo dobro sprejmejo. Ti si žal med izjemami, ki ni imel te sreče... Tega tvojega nekdanjega prijatelja pa si ne bi drznil soditi, ker ga ne poznam in ne vem, zakaj je tako reagiral, je pa vse skupaj žalostno.

Me pa veseli, da si se pridružil Mavričnemu forumu, morda ti bo sodelovanje in pisanje postov s fanti in dekleti, ki smo na podobnem kot ti, vsaj kar se spolne usmerjenosti tiče, pomagalo, da boš ščasoma spet začel zaupati: tudi med str8 populacijo nam je namreč veliko naklonjenih ljudi, prijateljev itd. Predvsem pa boš morda lažje sprejel samega sebe med sebi enakimi. Morda ti bo to tudi dobro izhodišče, da spoznaš kakšnega prijatelja geja ... pred katerim boš lahko to, kar si, predvsem človek. In ti bo lažje živeti tako tole naše gej življenje ... kot spoznati tudi nove ljudi.

Želim ti veliko sreče in te lepo pozdravljam, Ganimed :)
>>> Najlepše na vsakem dekletu je, verjeli ali ne ... njen fant! <<<

#23 Munchy

Munchy

    piščan'c

  • Člani
  • 59 prispevkov
  • Pridružen: 29.12.2003

Objavljeno 01 maj 2005 - 21:24

Deniss... Kakor koli pogledaš, je bil to za tvojega prijatelja... šok (?).

Tud, če tko pogeldaš, k je rekel, da je kao bi al neki takiga... mogoč je udi on (bil) zaljubljen vate, pa mu je bilo mogoče žal prijateljstva. Saj veš... ni vedno pametno dat na kocko enega tako globokega prijateljstva za zvezo.

Če tko pogledaš... si pa spet dal prijatelju občutek, da je treba iz tega narediti en 'big deal' - k nisi vračal klice in to. Ko je šel skozi svojo fazo, da te je sprejel oz. da se je s teboj sprijaznil al kako naj temu rečem... si ga pa ti odbil in je pač mogoče mislil, da se tem, ko si mu povedal, da si gej, da je konec tudi vajinega prijatejstva. Češ... kao... nisem več za v str8 svet ali da pač imaš tipa, ki ga bo nekako 'nadomestil'.

Vsekakor pa bi ti sam najverjetneje znal bolje povedat, kako je z njim in dojemanjem tebe. Zato predlagam.... pogovor. (Vem.... easy to say, harder to do....)
Världen utanför

#24 deniss

deniss

    redni gost

  • Člani
  • 350 prispevkov
  • Pridružen: 01.05.2005

Objavljeno 01 maj 2005 - 23:21

Ej, ste hitri tukaj z odgovori.
Hvala Ganimed!
Jest mislim, da mi je vse jasno, tud zakaj takšna reakcija. Sicer pa ga sploh nič ne obsojam, čeprav bi ga verjetno mogu, ker tip me je ubil u srce!
K maš enkrat frenda, s katerim deliš tolk stvari, k sva midva, ti pol tudi nekaj reči postane nekako nerazumljivo razumljivih. Ne vem, vendar on si je zastavil v življenju svoj cilj 1+1=2 in nič več. Tako pa je tudi hotel zaživeti. Takrat ko si u Lj, se lahko skriješ u mestu, ko pa si izven pa to ne gre. Enkrat (100x) sva se pogovarjala o lajfu in on je reku, da bi si bilo potrebno najdit stalno bejbo in ožent. Ma ja, menda ne misli resno. Pa je! Zakaj se je tako odzval, mislim, da je podoba dokaj jasna. Človek je naenkrat bil poročen. Jaz pa sem na njega upal in želel. Zato in samo zato je prekinil vse odnose z mano, da ga slučajno nebi kdo povezal, če bi odkril, da so men tipčki všeč.

Munchy! Super si. Sam za njega to ni bil noben šok, ker sem mu stvari že tolikokrat nakazal, da bi res moral bit neumen, da bi spregledal. To je bilo samo tako, direktno povedano. Veš sva imela tud pogovor o marsičem, kar je v življenju skritega, pa je bila reakcija normalna . Folk s kakršnimi se družim pa so tudi brihte in se je z vsakim dalo lepo pogovorit o marsičem, razen o tej temi, ki pa jo nisem nikoli načenjal, razen z njim. Pa tudi, k sem napisal, da je reku, da so mu všeč tako tipi, kot tipice, je bilo to čisto konkreten pogovor o tej temi. V trenutku pogovora razkritja je on vedel kaj sprašuje in kakšen bo odgovor, samo slišati je to hotu iz mojih ust! Pol pa naenkrat, kot bi umru in se skril za paravan življenja. Stvari je tudi enkrat vmes pogruntal in mi je rekel, da če že je kaj na tem, da bi imel kaj s kakšnim tipom, naj to najprej njemu rečem. Tako, da nihče ne more mislit, da je bil šokiran. Jest sem bil šokiran, ker je tako reagiral! Sem mislu, da me je povozla trola, ostal sem na križišču povsem sam. Brez smisla za orientacijo, brez volje za gibanje. Edina oseba, ki sem si jo v življenju želel, me je potolkla na tla. Si moreš misliti, kako je to bolelo? Si že kdaj slišal, da ti je prijatu reku, da je njegova punca ljubosumna nate ker, da te ima kao bolj rad kot njo?! Pol pa tale beda pride iz tega…. Bi reku, da nima s svojo hrabrostjo, nikogar od naju dovolj rad. Ampak tako se je pač zgodilo in jaz sem se oddaljil od naslovne teme. Moral bi menda samo povedat kako sem komu povedal, da nisem str8, pa sem se sedaj joku na preteklost.

Ej, sam paše pa takole malo odpirat dušo! :)

#25 Nara Yulia

Nara Yulia

    zasvojen'c

  • Člani
  • 445 prispevkov
  • Pridružen: 31.12.2003
  • Lokacija: Lj

Objavljeno 02 maj 2005 - 05:13

Hmmm, če sodim po tem, kar si napisal, bi rekla, da je tip ob tebi najbrž začutil tudi problem z lastno indentiteto (bi, mogoče celo homoseksualno).

In ni taka redkost, da se človek, ki se znajde v precepu, na križišču, kjer ve, da se njegovo življenje spreminja, na hitro in radikalno oklene prejšnjega, starega, "varnega" življenja. Recimo da se tip, ki začne v sebi odkrivati privlačnosti (tudi) do fantov, na hitro poveže z neko punco v kao resno zvezo oz. če jo je že imel prej, naredi nek radikalen korak v hetero zvezi naprej (selitev skupaj, poroka, otrok itd.) Ker misli, da bo to izbrisalo njegov precep. In zavrniti prijateljstvo z nekom, ki ga nenehno opominja na možnost drugačne indentitete (tudi že samo s tem, da je zraven), je samo del tega bega. Sicer mislim, da se dolgoročno razčiševanju s samim seboj ne da izognit in da te problem, ki si ga pustil za ovinkom, pričaka pred naslednjim.

Žal mi je, da imaš tako izkušnjo, tudi sama imam podobno - punca sicer ni bila moja prijateljica the best of in tudi zaljubljena nisem bila vanjo, sva pa imeli precej zaupen in intimnen odnos. Odkritje moje biseksualnosti, čeprav beseda sama ni bila nikoli izrečena, je precej pospešilo propad tega odnosa in bolečina ob tem mi je vsaj nekoliko znana.

Ampak - kar nas ne ubije, nas naredi močnejše, ne?
How often have I said to you that when you have eliminated the impossible, whatever remains, however improbable, must be the truth? (Sir Arthur Conan Doyle)




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov