Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Nenavadni pripetljaji, duhovi, NLP


81 odgovorov v tej temi

#1 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 15 avgust 2007 - 11:07

TT se počutim fuul freaky. Zunaj sem sedel in opazoval meteorje nakar zaslišim neko šumenje. Nisem se dal motiti, vendar se je šumenje kr nadaljevalo in postajalo vse glasnejše. Ni me blo strah, ker je nedaleč vstran sedela psička, ki zalaja takoj, ko je kje kaj "sumljivega", a šumenje se je še kr nadaljevalo. Ja, priznam. Postalo me je strah. Odločil se se, da se odpravim nazaj not. Verjeli ali ne, ravno ko sem že zaklepal vhodna vrata je psička začela fuul, ampak res fuuul lajat. No, šel sem v sobo in zdaj sem tu, čakam, da se kaj zgodi, če se že misli. :mrgreen:

Slika objavljena
S prijatelji se ob večerih včasih pogovarjamo o duhovih Slika objavljena, nenavadnih pripetljajih, NLP Slika objavljena, ... Saj veste, to so tiste napete zgodbe ob katerih ti gredo dlake pokonci.
Pozna tudi kdo od vas kakšno takšno - nenavadno, strašljivo, razburljivo, ... zgodbo? Je kdo sam doživel kaj nadnaravnega?
Tu je priložnost, da to zapišete.
Za pesimizem je prepozno.

#2 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 388 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 avgust 2007 - 12:21

em sicer v duhove ne verjamem kaj preveč imel pa sm 2 taka čudna pripetljaja.
1x je v našem kraju umr en fant ki je bil star okol 8 let. zbil ga pa je avto. in na kraju dogotka je pač gorelo ogrmno sveč.
in ko je šla njegova babica prižigat sveče al nekaj takega sm jaz bil mal krut do nje. in ker jaz sm bil takrat star okol 10 let nism vedo u dohovih ničesar.
in seveda jaz grem zvečer spat in naenkrat na hodniku zazvoni podobno kot cerkeveni zvon ( hišni zvonec 100% ni bil ker pač je bil čist drugačen ton)
in jaz v tisti paniki letim k tastarim spat ... sicer pa nism vedo kaj naj bi to pomenlo, ampak počasi sem pogrunto. vglavnem 3 tedne nism upal v svoji sobi spat.
en čudn dogodek se mi pa je še zgodil ko mi je umr dedek. po pogrebu smo odšli še na njegovo domačijo. in zvečer ko smo se vračali domov smo šli mimo okne, ki je bila v njegovi sobi in samo
jaz pa moja mama sma razločno slišala da so se vrata v sobi odprla pa je neka trobenta zaigrala. in ker je bla ura okoli 11 zvečer naju je blo pošteno strah... ostali so misli da se nama je zmešalo ker nihče ni nič slišo. glede duhov je to vse...
zaj pa še glede NLP. sicer pa v nezemljane verjamem da obstajajo ne verjamem pa da so bili že pri nas.
blo je jasno poletje in sm sedel doma na balkonu pa opazoval luno. in naenkrat se je zravn lune pokazala nekakšna kovinska stvar, ki je imela podolgovato obliko in je bila na obeh straneh našpičena. in jaz to neki časa glejam in pol pokličem sekico pa vprašam če ona tud to vidi. in ta nlp je sekica tud vidla. nato pa jaz pokličem mojiga frenda naj takoj odhiti ven pa pogleda proti luni.
in ko je on prišel ven je ostala samo še bela sled, ki jo je on vido in midva z sekico...
no to je vse ... upam da me kdo nima za norega :lool:
Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#3 just_me79

just_me79

    redni gost

  • Člani
  • 300 prispevkov
  • Pridružen: 22.04.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 avgust 2007 - 12:30

Najbolj v spominu so mi ostali dogodki ko je umrl moj oči, na koncu smo si z mami in bratom samo še govorili da nama spet hoče nekaj povedat, da nama želi pokazat da je še tukaj in kaj mu ni ratalo zrihtat, da mi poskrbimo za to, saj je malo preden je umrl, rihtal stvari za katere smo že dvignili roke, da nikoli ne bodo zrihtane ali take stvari ki so tisti moment bile čisto nepotrebne, tako da smo ga vsi čudno gledali :S (spomlad nateral mene pa brata da greva kupit in montirat novo peč, popravil skoraj vse v stanovanju, bolan začel belit stanovanje, zrihtal dokumente za dve posesti ki sta mu po dogovoru pripadali, pa ni bilo vse na papirju, kupil full "dražjih" stvari za hišo, ki tisti moment res niso bile nujne, bi jih pa potem ko je umrl mami težko sama...), pogovoril se z mami, bratom in mano o stvareh ki so bile nerazčiščene, najhuje mi je pa da mi je večkrat nakazal da misli da ve kaj me muči (tisto leto sem sam sebi končno priznal da sem gay) ampak da če se jaz o tem nočem pogovarjat, me ne bo silil, ampak da njega to ne moti in če bom hotel, naj pridem do njega in se z njim pogovorim.... ne, nisem zbral pogum :( Malo sem zašel iz teme...
Kaj se je dogajalo po tem ko je umrl?
Noč preden je umrl se je ura v kuhinji ustavila ob isti uri kot je noč kasneje umrl, mami je to opazila in je baterijo malo premaknila, tako da je ura zalaufala naprej, naslednjo noč se je spet ustavila ob istem času, takrat ko je umrl. V naslednjih dveh tednih so se vrstili dogodki: luster v kuhinji je sam od sebe padel nekaj je pa bilo še na hodniku, pa se ne spomnem kaj, uglavnem v prostorih ki mu jih ni ratalo prebelit, roleta v dnevni je letela dol in se raztreščila (najmanj pet let ga je mami prosila da jo popravi), betonski pomol kjer je privezana njegova barka se je zlomi in padel v vodo (barka je bila strogo njegova, edina stvar ki nikoli ni rekel da je naša... freaky - od sedmih 30-metrskih betonskih pomolov v marini, samo tista dva metra kjer je privezan čoln sta padla v vodo), pokvaril se je pomivalni stroj.... Preveč vsega skupaj da bi bilo naključje :S

#4 pishka

pishka

    piščan'c

  • Člani
  • 196 prispevkov
  • Pridružen: 16.06.2005
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 15 avgust 2007 - 14:40

Tudi meni je najprej umrl star oče, bila sem stara enih 6 let. No tisti večer ko je umrl se je ustavila ura. Naslednje jutro babi zve da je umrl, točno ob tistem času ko je bila ura ustavljena. Prvo noč po njegovi smrti smo prespali pri babi, ker je bila preveč v šoku. Sredi noči so začeli zvenketati ključi v vhodnih vratih. Moj oče je šel iz strahu preverit zadevo z sekiro v roki in ni bilo nikogar. Seveda se je zvok v noči še nekajkrat pojavil.

Drugič mi je umrl moj oče. Spet se je ustavila ura. To je vse kar se je zgodilo. Je pa res da je oči že kak teden prej šel obiskat vse svoje frende ki jih dolgo ni videl, meni in sestri pa je rekel da moramo obljubit da če se njemu kaj zgodi da bova mamo ubogale in bile pridne. Kot da je vedel... Pa ni bil bolan ne nič. Samo kap ga je v spanju zadela.

Pri babicah ko so umrle se je tudi samo ura ustavila na čas smrti.

NEkaj more bit na teh urah...

#5 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 388 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 avgust 2007 - 14:41

fakkk... pr nas je tud luster dol pado ko mi je dedek umr ... :?
za ure pa ne da bi vedel da bi se kaj ustavilo...
edino to da na tistem mestu ko je moj dedek v rešilcu pado v komo se je moji matki avto ugasno

Prispevek uredil/a: fantek_4_u, 15 avgust 2007 - 14:43.

Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#6 rainbow79

rainbow79

    nov na sceni

  • Člani
  • 243 prispevkov
  • Pridružen: 02.04.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 avgust 2007 - 16:21

Spomnim se, ko sem bila v 8. razredu, je bila zelo popularna romarska tura v Stahovico pri Kamniku. Moja babica je bila pač ultra verna in ker ni bilo daleč, sva jo s fotrom morala peljat. Jaz, totalni heretik, nebi bila jaz, če se nebi tam z nekim dedom zafrkavala ta temo verskih fanatikov in njihovemu premikanju kipca Marije. In sredi tega zafrkavanja, ko opazujem babico kako kleči pred kipcem in moli ter si mislim zraven vse prej kot kaj lepega, zagledam, kako se mi ta kipec Marije nasmehne in začne zavijati z očmi. Meni valda nič jasno, poledam še enkrat, se prestavim, Marija pa še vedno zavija z očmi.
Tip zraven mene začne razglabljat o tem, da so na tistem mestu namerili veliko sevanja in da ima to sevanje verjetno kaj opraviti pri vsej zadevi.
Babica odmoli svoj rožni venec, vstane in smo šli. Ona seveda ni nič videla... :twisted:

#7 lube

lube

    Častni član

  • Člani
  • 877 prispevkov
  • Pridružen: 14.09.2005

Objavljeno 15 avgust 2007 - 17:55

Nekaj je na temu. Jaz do sedaj nimam nobenih izkušenj s tem, vendar vem da so ljudje ki so že imeli srečanje (govorim o duhovih).
Za našo hišo je znano da se je pojavljal dekaputirano truplo na konju, vendar že več let nazaj, preden sem se rodil, sedaj noben več ne priča o tem dogodku. Odkrila sta ga takrat mladi parček, ki sta šla v večernih urah v "gozdiček", poleg ostalih.
Tega z urami pa še nisem slišal, vem pa da ob času smrti sliši udarec po omari ali nočni omarici, s tem so namreč zvedli točno uro smrti. Celo časovna pričevanja so se ujemala med vaščani (+/- par minut, odvisno kako ima kdo nastavljeno uro).
Še bolj zanimivo je to da ena gospa iz naše vasi ve da bo nekdo na ta dan umrl. Prejšnjo noč namreč sanja da dobi pismo v modri kuverti, njena mati (sedaj pokojna že) ga odpre in ravno ko hoče prebrati naslov se vsakič zbudi. Vse do sedaj je to držalo kot pribito, nekdo vedno umre.
Poznam še eno iz bližnje okolice, zgodila se je prometna nesreča, udeleženca sta na kraju umrla, odtrgalo glavi (sta šla pod kamion). Naslednji dan voznik osebnega avtomobila ustavi avto zraven kraja nesreče, ker je zagledal dva štoparja. Ko se ustavi in 
spusti šipo, da jih vpraša kam gresta, vidi da sta brez glave.  :S

Ta prispevek je mogoče star in ne odraža trenutnega mnenja!


#8 kid

kid

    piščan'c

  • Člani
  • 186 prispevkov
  • Pridružen: 18.08.2006
  • Lokacija: okolica Ljubljane

Objavljeno 15 avgust 2007 - 19:52

No, meni se ni še nikoli zgodilo, da bi videla ali slišala duhove. Poznam pa to finto z urami. Namreč, včasih je bilo v navadi, da so domači sami ustavili uro oz. jo nastavili na čas smrti družinskega člana. Tako v hiši mojih starih staršov na steni visita uri, ki kažeta čas smrti ata in stare mame. Ampak te ure se niso ustavile same, ustavili so jih ljudje. Zato me je zelo začudilo, ko sem prebrala, da se nekaterim ure tudi same ustavile. Grozljivo in zanimivo.

#9 baby

baby

    redni gost

  • Člani
  • 361 prispevkov
  • Pridružen: 10.11.2005
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 16 avgust 2007 - 02:33

kar se tiče ur, nisem še nikoli kaj slišala...se mi je pa zgodilo nekaj drugega..

na noč, ko je moj bratranec umrl, sem se odpravljala spat. pridem izpod tuša in vsa zalepljena padem na postlo. okno smo imeli odprto - v sobi sem bila s tamalo in sestrično, ker je bilo zelo vroče.
obe sta že spali, jaz pa kljub temu, da sem bila zmatrana kot pes, nisem mogla zaspati.
zaprem oči in kar naenkrat slišli male mucke pod oknom kako mjavkajo - in te zeeeelo naglas. vstane, grem do okna in kaj vidim?? čisto nič! nobenih mejhnih mačk. pridem do postelje, zaprem oči in zopet slišim mačke....še trikrat sem vstala in šla gledat, če niso mogoče kje skrite. nikjer jih ni bilo....priznam, da so mi šle na koncu že na živce in sem okno zaprla ter šla spat. kljub temu sem celo noč slišala mjavkanje.
proti jutri zaspim in takrat slišim telefon. teta vstane, se začne jokat in ko pridem v dnevno, zvem, da je bratranc umrl ravno ob tisti uri, ko so bile tiste mačke pod oknom oz. jih ni bilo.

čez dobre 3 mesece ležim v svoji sobi, gledam tv, vrata so bila odprta. sredi popoldneva slišim majhne mačke na hodniku mjavkat. mjavkanje sicer ni bilo tako izrazito, kot pri Daretovi smrti, ampak se je kljub temu zdelo, kot bi stale za vrati. na začetku sem mislila, da mat gledat kašno oddajo kjer so bla mačke. po 5 minutah mjavkanja mi dopi**i, vstanem in grem gledat kaj se dogaja. mami vprašam če je slišala kake mačke pa je rekla da ne.
ok, mislila sem pač, da imam prisluhe in sem šla nazaj v sobo. vrata sem pustila odprta. vležem se v posteljo, spet slišim mucke. postalo me je strah, ker sem se takoj spomnila na Dareta in tisto avgustovsko noč. vstanem grem v dnevno in gledam mami. rečem ji, da nekaj ne bo dobrega in da je nekdo umrl. pogleda me in reče, naj ne govorim neumnosti. čez 5 min zazvoni, kliče me teta in sporoči, da je stric umrl.

mislim, da v drugem primeru mjavkanje, ni bilo tako izrazito, ker na strica nisem bila tako navezana, pravzaprav ga nisem sploh tako dobro poznala, v prvem pa tako naglas, ker sem Dareta oboževala.

še danes ne maram mjavkanje mačk....

#10 NowHow

NowHow

    Častni član

  • Člani
  • 331 prispevkov
  • Pridružen: 26.05.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 avgust 2007 - 21:51

Uf scary...

No jaz priznam, da sem zelo hladno racionalno bitje in ponavadi v vseh teh 'zgodbicah' iščem in tudi najdem povsem racionalne razlage. Imam pa tudi sam neko izpoved dogodkov, ki mi nekako ne gredo v račun.

Ko sem bil mali (tam OŠ) sem imel namreč zelo nenavadne sanje, ki so se pogoste menjavale z resničnostjo. Šlo je za neke vrste halucinacije, vse skupaj pa je zgledalo takole: vsako noč me je zbudil neznan glas in me vabil, da vstanem iz postelje in grem proti balkonu. Šlo je za resnično strašljiv glas in kljub temu, da me je bilo neznansko strah me je nekaj sililo, da ubogam in sledim glasu do balkona. Pot do tja je šla mimo kuhinje, kjer je bil glas "doma" in kjer sem ponavadi omedlel. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem videl obrise človeške podobe v kuhinji in razne nenavadne pojave, kot so samo-premikajoči se krožniki, kozarci, ki so se premikali sami od sebe in tako naprej. Od strahu sem ponavadi otrpnil in padel v nezavest na kuhinjskih tleh. Zbudil sem se zjutraj in šel nazaj v posteljo, ali pa me je oče, mama ali sestra našla na tleh in me odnesla proti postelji.

Zadeva je bila namreč kar nadležna saj se je pojavljala čisto vsak dan, vsaj eno leto. To sem povedal tudi staršem, ki jih je jasno zelo skrbelo čemu omedlevam vsako noč na kuhinjskih tleh. Zato sem npr. spal tudi v njuni sobi, a zgodba je bila vedno ista. To se je dogajalo vedno, tudi če sem bil sam v hiši, ali če smo meli obiske. Ko je bilo najhuje so starši bedeli ob meni in le takrat je bil mir.

Zadeva se je nehala kar sama od sebe, hvalabogu, a dostikrat sem imel nočne more podobne temu kar se je dogajalo. Moja racionalna razlaga danes (in zdravniška tudi) je, da sem imel zelo bujno domišlijo in da sem hodil v spanju :mrgreen: S to razlago sem kar pomirjen :)
Nekoga moraš imeti rad... pa čeprav sebe

#11 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 16 avgust 2007 - 23:49

Kadar se ponoči vozim sam z avtom, se mi večkrat zdi, da nekdo sedi za mano (na zadnjih sedežih).
No, če je kdo tam in dokler sedi tiho in pri miru, naj kar bo. :? Če pa se bo kdaj oglasil, ... :strah:

Drugače sam nimam hudih izkušenj ... Vem pa, da je mamina sestrična neke noči, ko se je peljala iz službe, ob cesti zagledala moškega v črnem plašču in s klobukom na glavi. Mislila je, da je bil pradedek, ki je vedno nosil klobuk in plašč, a ko se je ustavila in ga želela vprašati, če ga pelje domov, moškega več ni bilo. Naslednje jutro so nas poklicali in povedali, da je pradedek prejšnji večer umrl.

Drugo zgodbo mi je povedala kolegica. Ko je umrl njen bratranec, je sedela doma na postelji in jokala. Naenkrat je na kolenu začutila dlan in razločen glas: "Saj bo še vse dobro.", toda v sobi je bila sama.
Za pesimizem je prepozno.

#12 _lynx_*

_lynx_*

    nov na sceni

  • Člani
  • 248 prispevkov
  • Pridružen: 18.10.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2007 - 08:59

Sicer ni bilo grozno, bilo pa je čudno.
Ko sva se s Partizanom vračala s Krka, sva naredila krajšo čik pavzo ob nekem slapu, 10 minut po meji, na slovenski strani. Avto sva parkirala na manjšem postajališču, nikjer zraven ni bilo nobene hiše in kolikor je meni znano, tam naokoli blizu ni vasi ali naselij. No, na tistem postajališču je stala gospa, ki je izgledala prijazno a malo izgubljeno. Ni bila z avtom, niti kolesom, oblečena je bila pa v belo, kot da bi prišla z birme. Malo bolj elegantno namreč, nič kaj casualza sprehod. Bilo nama je čudno, da bi sem pripešačila. Medtem, ko sva se spraševala, ali naj jo vprašava če rabi prevoz (izgledala je kot da namreč nekaj nestrpno pričakuje), sva šla k slapu na cigaret, tako da je nisva videla. Čez 5 minut, ko sva se vrnila, je ni bilo več. Mimo sta peljala 2 avtomobila in za oba bi lahko prisegel, da se nista ustavila in jo pobrala. Freeky :poke:

#13 just_me79

just_me79

    redni gost

  • Člani
  • 300 prispevkov
  • Pridružen: 22.04.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2007 - 09:28

Sicer ni bilo grozno, bilo pa je čudno.
Ko sva se s Partizanom vračala s Krka, sva naredila krajšo čik pavzo ob nekem slapu, 10 minut po meji, na slovenski strani. Avto sva parkirala na manjšem postajališču, nikjer zraven ni bilo nobene hiše in kolikor je meni znano, tam naokoli blizu ni vasi ali naselij. No, na tistem postajališču je stala gospa, ki je izgledala prijazno a malo izgubljeno. Ni bila z avtom, niti kolesom, oblečena je bila pa v belo, kot da bi prišla z birme. Malo bolj elegantno namreč, nič kaj casualza sprehod. Bilo nama je čudno, da bi sem pripešačila. Medtem, ko sva se spraševala, ali naj jo vprašava če rabi prevoz (izgledala je kot da namreč nekaj nestrpno pričakuje), sva šla k slapu na cigaret, tako da je nisva videla. Čez 5 minut, ko sva se vrnila, je ni bilo več. Mimo sta peljala 2 avtomobila in za oba bi lahko prisegel, da se nista ustavila in jo pobrala. Freeky :poke:


A sta se ustavila na slapu Neža, ali Nežica... ali nekaj podobnega, malo za mejnim prehodom Brod na Kolpi?

#14 _lynx_*

_lynx_*

    nov na sceni

  • Člani
  • 248 prispevkov
  • Pridružen: 18.10.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2007 - 09:34

Tako je. :policist:

#15 just_me79

just_me79

    redni gost

  • Člani
  • 300 prispevkov
  • Pridružen: 22.04.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2007 - 09:42

Ok, zdaj nimam časa google-at, legenda pa pravi nekaj v stilu da se je tam utopila neka deklica skupaj s konji.... bla bla bla, ne vem točno, in vem da je bila v belem... probaj malo googlat....
Drugače pa, vse ti piše na tabli na tistem postajališču, lahko greš pogledat, mogoče vaju Neža še vedno tam čaka!

#16 _lynx_*

_lynx_*

    nov na sceni

  • Člani
  • 248 prispevkov
  • Pridružen: 18.10.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2007 - 09:51

Ubistvu je bila gospa srednjih let. Mogoče se duhovi starajo? Kakorkoli, tja na cigaret hodil več ne bom. :angelcek2: (grem zračunat koliko bi bila deklica stara zdaj, če bi se starala)

#17 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 17 avgust 2007 - 12:10

Vi ste nori, vsi ste nori. Jaz noči včasih prebedim s poslušanjem lastnega srnčega utripa v otrpli grozi z najrazličnejšimi mislimi o duhovih in seveda Samari. Včeraj sem premlevala NowHow-ovo izkušnjo in že skoraj slišala tisti glas, ki je doma v kuhinji. Damn you!

No, da nebom preveč offtopic. Nimam nobenih izkušenj z duhovi, mogoče sem enkrat videla nlp. Me je pa na smrt strah, dobesedno na smrt STRAH, da bi karkoli doživela. Imam namreč bolesten strah pred duhovi, ker bom naravnost umrla, če ga vidim. Drugače ne verjamem v njih, ampak se jim v mislih opravičujem, da verjamem, da mi ne bo kdo hotel dokazati, da obstaja. V avtu me je strah vozit ponoči, ker moram gledat v ogledalo, kar pomeni, da se lahko v njem prikaže obraz, ponoči me je strah odpret oči, ker me je strah, da se bo kaj pokazalo. Na sploh sem presrano bitje, ki si nikakor ne želi imeti nobene supernaturalne izkušnje.

Zato sem sklenila, da ste vsi nori ;)

#18 monet

monet

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 14.08.2007

Objavljeno 18 avgust 2007 - 16:11

js kdaj ko zvečer ležim v pojstli pa mi kkšna noga binglja iz pojstle in se zavem da lahko pride pošast in mi nogo odgrizne... si zmer to tko živo predstavljam da morm nogo odmaknt na varno mesto.

drugač so se mi že dogajale čudne stvari pa tut vrjamem v določene zadeve. najbolj pa vrjamem v palčke. enkrat se spomnm smo šli s šolo v en rudnik in je bil tak dooolg rov. in smo bli že skor da drugi strani js sm se pa takrt obrnu nazaj in sm vidu tko izza ene skale ena rdeča špičasta kapica je štrlela :lol: blo je zlo grozn zame tut če so palčki prjazni.
bučka

#19 Las Meninas

Las Meninas

    Častni član

  • Člani
  • 1 004 prispevkov
  • Pridružen: 08.05.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 23 avgust 2007 - 20:29

Jaz pa bom napisal dva resnična pripetljaja, ki sta se mi zgodila.

Prvi se je zgodil pri moji teti. Dogajalo pa se je ponoči, po abrahamu. Vsi smo že spali (okrog 4 ponoči), nato pa začne lajati pes, s okenske police pade roža. Teta se zbudi in začne kričati ter vse zbudi. Vklopila je tudi vse luči v hiši. Vsi smo mislili, da je malo nora ampak šele, ko pride k sebi nam uspe povedati oz pokazati kaj se je zgodilo. Gremo v klet in tam opazimo, da je bil v kleti polni sodov vina vlomilec, ki nam je ukradel skoraj polovico letine jesenske trgatve.

Pa še drugi primer. Zgodilo se je ob obisku papeža. Z bratom sva bila sama doma in na okno (ki je bilo odprto) je hotel vskočiti vlomilec. Na srečo je to preprečil brat, ki je vzel v roke sekiro ter šel pogledati skozi okno. No tedaj ni bilo več nikogar. Nato sva poklicala starše naj pridejo z maše (pri papežu), a onadva sta rekla, da ob tako velikem dogodku in svečanosti že ne bosta hodila domov. Tako sva morala dežurati skoraj celo noč, dokler niso prišli starši. :policist:
Ko so nacisti prišli po komuniste, sem molčal, saj nisem bil komunist. Ko so zapirali socialdemokrate, sem molčal, saj nisem bil socialdemokrat. Ko so prišli po katoličane, nisem protestiral, saj vendar nisem katoličan. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko protestiral. Evangeličanski pastor Martin Niemőller

#20 zdrauc

zdrauc

    nov na sceni

  • Člani
  • 231 prispevkov
  • Pridružen: 28.05.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 23 avgust 2007 - 23:29

Star sem bil trinajst, pa se mi je mudilo domov od popoldanskega pouka, ker je mama najavila meni ljubo večerjo. Zato nisem šel po običajni trikolemtrski makadamski poti skozi naselje, pač sem jo mahnil po bližnji stezi, ki vodi po strmem pobočju mimo zloveščih dreves. Ker se je nočilo, so se okrog mene delale prikazne. Za mano je nenadoma hodil duh in sopel vame. Mislim, da je bil z njm slepi pes na treh nogah. Hotela sta me izriniti s steze, jaz pa sem bil čisto trd od groze in se nisem upal ozreti.
Nakar sem naskrivaj iz torbe izvlekel ravnilo in svinčnik ter sestavil križ. Zatem sem naglas izgovarjal čudne besede: krucifiks nagamol, frtemuzec nazaj, poltergajst mrtevud in druge reči. Pa ni pomagalo. Duh je bil za menoj. Nakar sem začet šteti naglas: eniga dvaniga triniga indžo pindžo okoliga smokoliga dinega danega diks! Sunkovito sem se obrnil in izprožil križ pred prikazen. Nato sem stekel, daleč pod mano pa sem slišal kotaljenje in stok. Nato je bil mir, samo pes je še tekel za mano, vendar me s tremi nogami ni več dohajal, ampak sem za vsak slušal spet odšteval: eniga dvaniga triniga...dinega danega diks.

#21 pishka

pishka

    piščan'c

  • Člani
  • 196 prispevkov
  • Pridružen: 16.06.2005
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 24 avgust 2007 - 10:26

Lol jst se tut drugače obsesivno bojim duhov. Ko sem sama doma zaprem vsa vrata kar jih je u fletu, pokrijem se z dvema kovtroma- da mi ne bi kakšna pošast noge odgriznila. Ne vem kaj je s temi nogami. Mene nikol niso doma strašil s čem takšnim, ampak nog enostavno ne morem imet zuni ker me je strah. Sicer realno? Kaj pa bi pomagal, če bi recimo kakšna pošast dejansko prišla? Bi me kovter rešil? Not realy... No sam strah me je pa še vseen. O duhovih pa rajši ne poslušam zgodbic, ne gledam grozljivk na to temo, ne berem scary knjig... Skratka po filmu 6 sence, in po neprespanem tednu sem si obljubila, da ne bom več vznemirjala svoje duše s takšno tematiko. Enkrat je krožil naokol nek mail o duhovih, kako so prikazani na slikah jadi jadi... Ok že tuki sem bila čist trda. Pol na konc se pa pokaže pošast čez cel ekran in začne vreščat. JSt sm mislna da me bo infarkt, če bi dejansko koga vidla bi se mi zmešal, pomoje bi kar samomor naredla. Že tist s ključi in uro je too much.

Bog ne daj da skadim joint... To me šele napsihira sploh če sem sama doma. Takrat slišim čist preveč stvari. Nazadnje je bila čista tišina, nakar začnejo vsi psi v naselju lajat, naenkrat prenehajo... Sledi smrtna tišina in na koncu ženski krik. Še dans ne vem al se je kdo norca delu, al se je sosedom dogajal, al mam pa jst psihične probleme- to je bil res ekstrem. Ponavad sam slišim kake sumljive šume, škrtanje. Nazadnje vedno okrivim mačka, čeprav večino časa spi pri meni in ga slišim smrčati..

#22 erujjure

erujjure

    Izključen uporabnik

  • Ban
  • 210 prispevkov
  • Pridružen: 03.01.2008
  • Lokacija: Lj-Šiška

Objavljeno 04 januar 2008 - 07:56

V Bohinju, ko sva z enim bivšim taborila, sva ob jezeru zvečer videla meglice. To je lahko zelo romantično, kako se dviga meglica nad vodo, pa luna sije. No in potem je bila senca v tej meglici. Kot neka postava. Samo tam se ne da stat, ker je globoka voda, da lahko ladje plujejo. Če kdo pozna ta del jezera, kjer so klopce zadaj pa je cesta proti slapu. No in sva se mal spogledala, ustala in šla. Še en večer tisti dopust sva bila na istem mestu (je tud fajn zakrito pred cesto - da se lahko tam objemaš in lupčkaš na klopi), pa sva zopet doživela podobno. Silhueta osebe/ženske z dolgimi lasmi. Strah naju je bilo in sva se pobrala.
انا لن تكون وحدها مرة اخرى!

#23 Schiki

Schiki

    piščan'c

  • Člani
  • 128 prispevkov
  • Pridružen: 10.09.2007
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 20 februar 2008 - 14:39

No sicer mi je kar malo grozno pomislit, da me kdo kej opazuje. Jaz sem še za vsako škipanje ali karkoli takega našla povsem logično razlago. naprimer, naš pod(tla), ki je spodaj iz lesa, mi je smiselno da se včasih oglaša, sploh poleti zvečer, ko se spustijo temperature..

Drugače mam pa tud jaz to fobijo z nepokritimi nogami ja... poleti mi je vroče in spim v spodnjem perilu pri odprtem oknu, vendar dam vedno čez sebe tanko rjuho... preprosto se ne morem sprostit. No če spim v dvoje se počutim kar varno in potem gre tudi brez odejice ;)

#24 etty

etty

    zasvojen'c

  • Člani
  • 446 prispevkov
  • Pridružen: 11.11.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 februar 2008 - 15:46

O kristus, jaz sem včerej neki vidla. Pa sej ne da verjamem v zelene možice z nekimi velkimi okami, ampak neki je letel po nebu včerej. :D
Nesla sem psički jest, pa držim vratca, da jih bom zaklenila, pa vidm kako nad gmajno leti ena svetla reč (bolj kot ne je spominjal na tisto raketo, ki jih je za novo leto polno). No pa sej če bi vertikalno letela, se mi ne bi tok čudno zdel, letela je pa totalno horizontalno nad gmajno in se je tko svetlikal... Pa gledam, pa sm rekla, eehh to je sigurno privid. No pa je po enih desetih sekundah letenja nad gmajno ta reč zginla. Puff pa je ni blo. Mogoče je bla res raketa. :nor:

Pa tko no, včasih se kej dogaja, pa si rečem, da mam privid al pa prisluh. Ampak sej k si v adolescenci, je vse možn najbrž. :nor: :misli: Nekaterim se vid poslabša, nekaterim sluh, eni majo privide... No v bistvu jst sm enkrat vidla, da se je en krožnik (tist okrasni) premikal na steni, se gugal sem in tja. Pa sem rekla, da je kak prepih al pa kej, sam so bla vrata vsa zaprta. Pol me je že strah ratal in sem avtomatsko dala noge na stol in jih stisnla k sebi. (Js ne vem kva mamo vsi probleme z nogami :D) Ali pa ko sem na postelji in če mi slučajno noga gleda izpod odeje, me kar zmrazi in jo v momentu hitr potegnem pod odejo. Pa, ko grem spat, moram it luč ugasnit na drugo stran sobe, pol pa skor iz sredine sobe skočim na posteljo, ker me je strah, da bo izpod postelje me kej za noge zgrabil. :nor: Enkrat sem celo eno desko zlomila. :D

Pa ko je moja prababi umrla, je pol nekej mescev al po kolkem času je prišel nek spomin. Mogoče ste že slišal no. V glavnem, baje da ko človek umre, da po nekem času lahko pride nazaj al kaj samo opomnit svoje domače, da naj molijo zanj. Errm v bistvu, jaz sem bla takrat stara okrog 2 leti, ko je prababi umrla in smo normalno neko noč šli spat, potem se je pa ponoč slišalo, kot da bi kdo s palčko hodil po stanovanju. Pa skoz je nekaj štorkljalo po spodnjem stanovanju, kjer je babi živela, da smo se vsi zbudil in je šel mislm da fotr gledat kaj se dogaja. Pa ni vidu ničesar. Pol je baje ponehal, pa čez nekaj dni spet začelo štorkljat. In je (pra)teta rekla, da je to najbrž spomin, ko človek pride opomnit svoje domače, naj ne pozabijo nanj. :nor: Pa pred nekaj meseci al leti (nevem točn), je na okno, v spalnici moje (pra)tete nekaj trkalo. Bilo je jutro, okol petih zjutraj baje, in je šla gledat kdo trka, pa ni blo nikogar in je mislila, da je njena sestra prišla potrkat al pa kej. Pa je šla v posteljo in je spet močno potrkalo. In je šla spet gledat pa spet ničesar ni vidla tko da jo je potem kar strah ratal.

V glavnem mene tele reči ful prestrašjo, pa kejšni videi od poltergeistov pa vse te reči.. brrr.
"The human heart feels things the eyes cannot see, and knows what the mind cannot understand."

Robert Vallett

#25 seelent

seelent

    piščan'c

  • Člani
  • 172 prispevkov
  • Pridružen: 22.07.2004
  • Lokacija: Gorenjska

Objavljeno 20 februar 2008 - 15:58

Meni se pa to vedno dogaja v mestu ponoči. Polno prisluhov, prividov, občutek utesnjenosti, strah pred ljudmi.. na splošno... Če pa sem sredi noči v gozdu, sem popolnoma miren in sproščen. Razen, če naletim na kaj človeškega. GROZA!
v4sw6CHJMUYhw5ln5/6pr7Ock4ma8u7Lw2m5l6/7Ui6COgedit/e9t3Mb9GHMOSTen5a2Xs6GMSr8p-6.62/-6.77g5




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov