Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Suhi ljudje


105 odgovorov v tej temi

#26 Sumire

Sumire

    piščan'c

  • Člani
  • 56 prispevkov
  • Pridružen: 19.06.2006
  • Lokacija: Gorenjska

Objavljeno 22 marec 2007 - 22:59

Tudi jaz večkrat slišim kakšno neumestno pripombno, da se bom en dan posušila. Hmm, ja ne vem, jem normalno, sama sebi se sploh ne zdim presuha, pravzaprav se s tem ne ubadam, sem takšna kakršna pač sem.

#27 Gost_jolbe_*

Gost_jolbe_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 03 maj 2007 - 19:37

Meni se ni nič laže zrediti kot nekomu drugemu shujšati.
Mislim, da je pri komentarjih posredi tudi malce zavisti, ker si ogromno ljudi želi jesti vse po vrsti in se pri tem ne rediti. Pa jim ni dano.
Vsekekor pa je manj nevarno žaliti suhca kot enega orjaka, ki se lahko popolnoma "nevede" nasloni nate in s tem ogrozi tvoje vitalne telesne funkcije.

Moja babica je zganjala paniko glede mene in mojega brata. Pa moja mama zdaj negoduje, da so bratovi otroci presuhi in drobceni. Ampak so v obeh rodbinah, moji in od bratove žene, sami suhci. Taki so tudi otroci.

#28 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 187 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 06 maj 2007 - 12:34

Meni se ni nič laže zrediti kot nekomu drugemu shujšati.

Se strinjam. Moja višina in kilaža se sploh ne ujemata ( :P). Pa jem normalno, tudi veliko mastne hrane in se ne zredim. Sicer mi je to všeč, ker sem rad suh.
Lep pozdrav, Glorč :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#29 Fitz

Fitz

    piščan'c

  • Člani
  • 68 prispevkov
  • Pridružen: 11.05.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 maj 2007 - 15:22

Mene prav zanima koliko so stari vsi tisti, ki lepo se hvalijo, da lahko pojejo vse pa se ne zredijo. Do ene starosti je to res lahko, ker pač telo proizvaja veliko rastnega hormona, a tam po ene 23-25 letu pa je to že res izjema. Sicer se najdejo naravno suhi ljudje, a ti so po 30tem letu res izjema, seveda, če se ne prehranjujejo zdravo in normalno.

#30 Skuliran

Skuliran

    piščan'c

  • Člani
  • 71 prispevkov
  • Pridružen: 14.02.2006
  • Lokacija: Osrednjeslovensko

Objavljeno 07 maj 2007 - 22:46

Dragi forumaši, sedaj se bom jaz postavil na drugi pol, da bomo uravnoteženi in letalo ne bo strmoglavilo :party:
No, mal heca, ni tolk hudo.
Mati narava mi je dala to darilo, da izgledam kot bodybuilder, pa sam tega sploh nočem. Resno! :x Imam to prekletstvo, da imam zelo močan mišični tonus in kadarkoli športam, se mi mišice takoj poznajo. Pa ne si mislit da je to fajn, grem enkrat plavat in imam kitaste roke, močna prsa, kadar smučam, kolesarim in rolam pa noge kot klade... to me že pošteno živcira.
Ampak nič ne morem, tako je pač. Tudi nisem suhec, sploh ne, nikoli nisem bil, imam čisto drugačno konstitucijo.
Priznam (torej se mi pol oprosti :-D ), da za suhim fantom sploh ne pogledam.... privlačijo me tisti, ki imajo večje mere, ki so "dedci", tako kot sem sam, kaj čmo... pa suhim ne odvzemam pravice "biti dedc" 8) .
Nekak je trend biti suh in koščen, jaz potem nisem "in" in se izgovarjam, da sem zato še zmeraj samski... pač tolažbe... tudi nam ura še ni odbila... :rotfl:
"Life is like a Box of Chocolates - you never know, what you gonna get...."

#31 Gost_neznano_*

Gost_neznano_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 08 maj 2007 - 22:13

Mene prav zanima koliko so stari vsi tisti, ki lepo se hvalijo, da lahko pojejo vse pa se ne zredijo. Do ene starosti je to res lahko, ker pač telo proizvaja veliko rastnega hormona, a tam po ene 23-25 letu pa je to že res izjema. Sicer se najdejo naravno suhi ljudje, a ti so po 30tem letu res izjema, seveda, če se ne prehranjujejo zdravo in normalno.

Mislim, da sem pred casom odprla precej podobno temo, ampak se je bolj nanasala na recept rejenja.

Moj komentar na zgoraj navedeni citat: Fitz nekoliko se motis, ce si mnenja, da se ljudje zaradi hormonov do 25 leta ne redijo. To pomeni, da tudi mocnejsi/debeli po 25. letu zlahka izgubijo svoje kilograme? Ta trditev je popolen nesmisel. Niso redke izjeme, tudi tu se motis. Ljudi, ki se ne morejo zrediti je v Sloveniji ogromno, ampah jih taksni sodniki kar brez ustreznih oprijemeljivih informacij obsodijo, da so anoreksicni ali kaj podobnega. Skrajno neprimerno in enako zaljivo, kot ce debelega zmerjas. Da ne recem kako tezko je ljudi prepricati, da nisi bolan.

Nekaj je v genih, nekaj v hormonih (le ti stejejo do konca rasti za informacijo), nekaj je v hrani, nekaj v metabolizmu, nekaj v brezhibnem delovanju same presnove. Kot primer, 100 kalorij beljakovinskega izvora ni enako 100 kalorijam ogljikovih hidratov ali mascob. Omenjene sestave se popolnoma drugace vezejo. Telo hrano, ki jo zauzijemo s pomocjo encimov razgradi in porabi. Vendar je tudi poraba ze omenjenih skupin popolnoma razlicna. Ogljikovi hidrati in mascobe se npr. porabljajo za zivljenjske aktivnosti (tek in ostalo fizicno gibanje), med tem se beljakovine porabljajo za samo funkcijo telesa (misicna masa, obnova organov, vzdrzevanje tel. temperature).
Da bom bolj jasna: nekateri ljudje ogromno svojih kalorij porabijo za telesno ogrevanje na 36 ali 37 stopinj in ce imajo se odlicno delovanje metabolizma, potem je ni hrane, ki bi jih poredila. Ce je poleg teh faktorjev telesna teza in struktura njihove druzine enaka, je delno odgovoren tudi dedni zapis. Tak clovek bo ostal na enaki stevilki tudi 70 let. Enako le kontrirano velja za tiste, ki bi zeleli shujsati, pa jim ne gre. In mimogrede, ne eno in ne drugo jaz ne bi uvrscala med hvalo, ker sta si ti dve tezavi zelo zelo blizu. Suhi pazijo, da jim kilogrami ne zdrsnejo pod povprecje, debeli pazijo, da se ne dvignejo nad povprecje. In ob tem ne eni in ne drugi ne skacejo v zrak od veselja.

Kar zadeva mene: oba dedka, obe babici, celo prababica, mama, oce, brat, stric z druzino... vsi smo suhi pa nihce ne je pretirano zelenjave, smo bolj pecenkarji in "mastnojedci", pojemo vse kar je dobro v velikih kolicinah.
In Fitz, nihce nima 23 ali 25 let.

#32 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 11 maj 2008 - 22:51

Sam tudi spadam med suhce in sem se dolgo jezil, ker se nisem mogel zrediti, zadnje čase pa sem za to hvaležen ... Sploh ob trenutkih kot je bil današnji, ko mi je teta prinesla poln krožnik domačih slaščic. :P
Za pesimizem je prepozno.

#33 Mythra

Mythra

    piščan'c

  • Člani
  • 68 prispevkov
  • Pridružen: 21.04.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 12 maj 2008 - 17:41

Huda tema, prej je sploh še nism vidla. Ja, s tem mam tut js težave... naravno sm suha, jem pa normalno, sicer ne žrem, pri mojih obrokih se vidi, da mam bolj majhen želodec, ker sm kar hitro sita, sem pa tudi hitro lačna in tko na dan pojem približno 5 srednje velikih obrokov. Kljub vsemu je moja teža ves čas enaka, to pomeni pod "normalnim" indeksom telesne mase, manjka mi kakšnih 6kg... pa tut visoka nism. Teža se mi spremeni samo ob enem pogoju- če zbolim in jem manj, takrat takoj zgubim kilo do dve, kar pa se kr pozna. Mučim se tut več mesecev, da dobim to težo nazaj in mam spet 6kg premalo, ne pa 8 kg premalo. Postavo imam kljub suhosti ok, to pomeni, nism ploh, se pa sprašujem, kakšna bi bla moja postava, če bi bla bolj polna. Verjetno precej lepša. Moja mama, ki je v moji starosti imela enake probleme, se je zredila potem, ko je zanosila. Kar pa se meni ne bo zgodilo, tko da sm mal slabe volje, če pomislim, da bom ostala tko rahitična, ker ne mislim met otrok. Glede svoje teže slišim večkrat kritike, kot pohvale. Predvsem moji dve sestri, ki imata normalno postavo, me zbadata in sta večkrat prou nesramno žaljivi s svojimi komentarji. To mi je pravzaprav pri vsemu skupaj najhuje. Da me onidve primerjata s sabo in se imata zaradi svoje teže za boljšo od mene. Ne vem, če mate kakšn predlog, kko nej pridobim na teži, ga bom vesela. Nej pripomnim tut to, d si vsaj enkrt na teden privoščim junk food, tut večkrat, pa na men se to res ne pozna... tut vegetarijanka nism, da ne bi kdo mislu. :?

#34 Kittz

Kittz

    redni gost

  • Člani
  • 348 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2008

Objavljeno 26 december 2008 - 00:09

Men gre najbolj na živce vprašanje: Zakaj si tako suha, a nič ne ješ? Ne, samo ne prenažiram se in dosti športam. Ali pa ko slišim punce, sploh kake močnejše postave, kako govorijo, če mam anoreksijo. Glede na izračune indeksa telesne mase imam ravno prav kg...samo sem pač višja in imam bolj tanke kosti :P . Meni na misel ne bi prišlo, da bi šla govorit debelemu človeku kako je debel. Samo oni očitno to kar dosti izkoriščajo. Še nekaj takšnih komentarjev...pa no more mrs. nice girl :P .
Too weird to live, too rare to die...

#35 valda1

valda1

    nov na sceni

  • Člani
  • 272 prispevkov
  • Pridružen: 28.09.2008
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 26 december 2008 - 03:20

Joj, meni tud neprestano težijo, da sem presuh. Doma in v šoli. Profesorji in še posebej moja bodoča soplesalka na maturantskem. Nikoakor ne more čez dejstvo, da mi le malo manjka, da bi imel manjšo kilažo kot ona.

V resnici sploh nisem tako suh, le zelo aktiven in že kako leto delam na mišični masi. A na koncu dneva sitnežem to ne zadostuje, zanje bom zmeraj shiran fantek.
Kjer je v srcu ogenj, je ponavadi dim v glavi.

#36 Davy

Davy

    Tehnični asistent

  • Tehnična ekipa
  • 235 prispevkov
  • Pridružen: 11.11.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 01 januar 2009 - 16:55

Ne vem, če lahko pišem v ta forum, ker je naslov Suhi ljudje, jaz pa žal nimam te lastnosti. (OK, pretiravam...)

Naj vam povem svojo zgodbo. To si upam edino zato, ker na forumu nikogar ne poznam osebno.

Zdej pa brez heca.

V začetku osnovne šole sem pričel pridobivati na teži. Nikoli nisem bil preveč samozavesten. Doma pa smo največkrat jedli pečeno meso in krompir, v ne tako malih količinah. Na začetku to sploh ni predstavljalo problema, saj sem imel še prijatelje, s katerimi smo se igrali ristanc ali igrali košarko ipd. Kmalu pa se je prvi prijatelj odselil. Nato še naslednji. Pravzaprav sem se le z nekaterimi dobro razumel, torej ostalih nisem mogel imeti za prave prijatelje. Prišel je čas, ko sem ostal brez družbe. V šoli so bili v glavnem čefurji*. Družil sem se z nekaj sošolci, a še to le v šoli. Doma mi je bilo vedno dolgčas, ki sem ga večinoma preživljal z igranjem na sintisajzer (vaje za glasbeno šolo) ali pa se ukvarjal z glasbo na računalniku. Potem sem se učil. Ko pa mi je zmanjkalo idej, kaj bi še počel, sem postal lačen. Žalostno, a resnično. S tem sem presenetil še samega sebe. Imel sem možnost iti na bližnje šolsko igrišče, kjer se je dogajalo veliko, a me ni tako privlačilo - spet zaradi čefurjev. Zvečer bi lahko šel na sprehod s psom, a me je kaj hitro minilo - spet zaradi čefurjev.
V srednji šoli je bilo malo bolje, saj sem spoznal nove prijatelje. Hodili smo v kino in se sprehajali po mestu. Kmalu pa se je našel zmene, ki je našel veselje v zbadanju mene. Karkoli sem naredil, četudi sem se le vsedel, je našel razlog za posmeh. To mi je potlačilo moralo, skupaj z njo tudi uspeh v šoli. Dobil sem potrebo po večji količini hrane, saj sem že v otroštvu spoznal, da to "pomaga".
Aja, še to. Še dodatno sem se razburil, ko sem nekega dne šel k frizerju. Še preden sem vstopil, me je čudno gledala skozi stekleno steno. Vstopil sem in povedal, kako želim, da me ostriže. Ravno vsedel sem se, pa mi je že začela pridigati, kako nezdravo je imeti tako postavo! HALO?! Celo uro mi je nakladala o tem, da bi lahko veliko naredil zase, če bi le vsak dan šel s kolesom na bližnji hrib. Prosim lepo, je to res tako lahko? Za suhe in vitke ljudi verjetno res, ne pa za človeka, kot sem jaz, za nekoga, ki je bil vedno pri športni vzgoji najslabši v razredu (ali morda celo na šoli), za nekoga, ki že tako nima morale, ki pa jo še navadna frizerka potolče brez problema. Pred nekaj leti sem si celo poletje vzel za obiskovanje fitnesa, ki se je obrestovalo, saj se mi je postava popravila, a ne za dolgo.

Danes pa sem, kakršen sem. Prav nič si nisem všeč. Vsi mi govorijo, da svet ni tako slab, kakor ga jaz vidim.
Danes ne verjamem nikomur, v nič, največkrat še sebi ne. Življenje zame izgublja smisel (ne namigujem na samomor), čeprav rad živim.

Ima kdo idejo, kaj bi lahko naredil? Sorodniki mi govorijo:"Vse je v glavi..." Mogoče res, a zakaj se do samopomoči ne morem dokopati?

Sedaj pa, mislim da bodo kar deževale kritike v smislu "nehaj se smiliti samemu sebi" ipd. Vedno si pravim, pa kaj. Življenje je do vsakogar trdo.

----------------------------------------
* Oprostite izrazu. S tem ne mislim pravih Srbov, Bošnjakov in Hrvatov, pač pa prišleke iz držav bivše Jugoslavije, ki v Sloveniji delujejo po principu "vzemi ali uniči".

Tehnik MF
tehniki(at)mavricni-forum.net


#37 Lona

Lona

    zasvojen'c

  • Člani
  • 437 prispevkov
  • Pridružen: 21.06.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 01 januar 2009 - 18:37

Sama sem mnenja, da se suhosti in debelosti ne more tako enostavno primerjati. En razlog zakaj ne je navedel že DAVY. Zažljenje, zmerjanje, razne opazke so za debele ljudi bistveno hujše. Veliko ljudi suhim ljudim zavida (ker lahko veliko jejo). Če bi se dalo bi bilo radi kot VI zato vas zbadajo. Debele ljudi se po večini žali, postrani gleda ker se ljudem preprosto gabijo in si mislijo, še sreča da nisem tak.

Poleg tega je težko iti mimo tega, da je v današnjem svetu videz zelo pomemben. Tudi od videza je na npr. na razgovoru za službo odvisno ali službo dobiš ali ne. Predstavljam si, da je kupovanje oblek za močnejše v Sloveniji nemogoče. Že sama imam težave, pa nisem debela le visoka. Obstaja še mnogo drugih situacij v katerih so debeli ljudje depriviligirani (širina sedežev v gledališčih, itd.). Debelost se zelo enostavno povezuje z lenobo, neaktivnostjo. Za suhost kokr jst vem ne obstaja nobena takšna negativna primerjava.

#38 dreamy

dreamy

    redni gost

  • Člani
  • 346 prispevkov
  • Pridružen: 03.12.2006
  • Lokacija: Lj

Objavljeno 01 januar 2009 - 18:59

Debelost se zelo enostavno povezuje z lenobo, neaktivnostjo. Za suhost kokr jst vem ne obstaja nobena takšna negativna primerjava.

Obstaja negativna primerjava npr. z anoreksijo, bulimijo... najbrž dokaj neprijetno, če te ljudje nenehno sprašujejo, če imaš motnje hranjenja ali pa, če se drogiraš...
Ali ni na tem svetu, ki je daleč od popolnosti, prostor tudi za nesmiselne stvari?

#39 speaker

speaker

    piščan'c

  • Člani
  • 63 prispevkov
  • Pridružen: 07.08.2007

Objavljeno 02 januar 2009 - 00:11

Jest sem bil še v osnovni šoli in v srednji šoli suh ko prekla. Sedaj po toliko letih pa sem debel in sicer mi tako tudi "paše".
Na žalost pa je bila kriva neredna prehrana in seveda v večji meri stres (depresija).

Seveda pa mi noben ne vrjame in potegnejo takratko debel si zaradi tega, ker preveč ješ in premal delaš.

Sem že poskušal se držati redne prehrane, zdrave in čim več ukvarjati se s športom, če tisti dan nisem kaj konkretnega delal fizično sem šel za eno uro na okoliške hribe, ampak shujšal nisem nič.
Ostajam pri teh kilogramih

#40 Lona

Lona

    zasvojen'c

  • Člani
  • 437 prispevkov
  • Pridružen: 21.06.2008
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 02 januar 2009 - 14:51

Debelost se zelo enostavno povezuje z lenobo, neaktivnostjo. Za suhost kokr jst vem ne obstaja nobena takšna negativna primerjava.

Obstaja negativna primerjava npr. z anoreksijo, bulimijo... najbrž dokaj neprijetno, če te ljudje nenehno sprašujejo, če imaš motnje hranjenja ali pa, če se drogiraš...

Laično je vsaj meni zelo enostavno ugotoviti ali je človek naravno suhe postave ali ima motnjo hranjenja. Bulimija, anoreksija se ne kažeta le v suhosti človeka. Še bolj očitni znak je nenehna utrujenost, da ima oseba malo energije, bledikavost, stanje las. Poleg tega sta omenjnei bolezni značilni predvsem za mlajše ljudi. Tako, da se zelo hitro ugotovi kam sodi kakšen posameznik tudi če ga le na busu srečaš.

Morate pa tudi priznati, da je ekstremno suhih, ne le suhih, ljudi pri nas ni veliko. Recimo v službi pa imam eno takšno sodelovko, ki sodi med ekstremno suhe. Je pač takšne postave. Tako kot je kdo drug drugačne. Še vedno pa mislim, da suhosti ni mogoče tako enostavno primerjati z debelostjo. Debeli ljudje so v družbi bistveno bolj stigmatizirani.

#41 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 02 januar 2009 - 17:46

Saj ni pomembno, kdo je bolj in kdo manj stigmatiziran. Biti ne bi smel nihče.
Za pesimizem je prepozno.

#42 sean

sean

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 02 januar 2009 - 20:45

Bil sem že lepo debel in zelo suh. Ko sem bil debel, jim ni bilo všeč, ko sem bil suh, tudi ne.
Vendar pa je kljub vsemu, bilo huje, ko sem bil suh. Moral sem poslušati očitke o kosteh, bledi koži itd., dokler niso ugotovili, da sem resno bolan. Zato so me prisilno zvlekli k zdravniku, ki je rekel, da sem čisto vredu. Kljub temu je opravil nekaj raziskav, ki so njegovo ugotovitev samo še potrdile. Nikoli še nisem bil tako zdrav. Na ta pregled sem pristal samo zato, da bi utišal zlobne jezike. Kadarkoli sem srečal koga od sorodnikov, vedno sem moral poslušati predavanje o tem, kako mi bo še žal, da tako hujšam in kako bom zaradi tega umrl. VEDNO! Po pregledu so rekli, da je zravnik nor in da ga moram zamenjati.
Saj gre čez eno uho noter in čez drugo ven. Nekaj časa.
Ravno zaradi tega se vseh sorodnikov še vedno izogibam v širokem krogu, čeprav je od tega že nekaj let.
K temu krogu sorodnikov so se pridružili še kreteni iz osnovne šole, ki so šikaniranje nad mano izvajali zaradi drugih "telesnih hib". Tako se je moj celtoni krog, v katerem sem se gibal, uperil proti meni samo zato, ker nisem ustrezal nekim NJIHOVIM predstavam o tem, kakšen bi moral biti.
Zaradi tega sem se, v upanju na MIR, v parih mesecih, od takrat, ko se mi je strgalo, zredil za 25 kg. Umirili so se, ampak, potem sem imel problem jaz. Kadarkoli sem bil žrtev posmeha, sem si prepir/pretep/umor enostavno izmislil in bolečino, ki je ob tem nastala blažil s prenajedanjem. Takrat sem zares zbolel. Takrat sem prvič hotel umreti. Začel sem se drogirati s tabletami in alkoholom, večkrat v upanju, da bo doza prevelika in da bom umrl.
V resnici prej sploh nisem hujšal, pač pa sem začel zajtrkovati in se več gibati. Poleg tega sem zrasel. Sebi sem bil všeč, drugim ne. Hotel sem jim ugoditi, ampak, potem sebi nisem bil več všeč, ker sem izdal sebe, njim pa je postalo vseeno. Zato vedno najprej vprašajte sebe. Ste si všeč? Iskreno. Zato ker ste vi edina oseba, ki ji morate biti všeč. Pa kaj potem, če ne ustrezate nekim lepotnim idealom, ki se navsezadnje spreminjajo in menjavajo kot noč in dan. Ne tako dolgo nazaj je bilo lepo biti debel in ti časi se bodo vrnili, ker se zgodovina ponavlja. Danes pa je lepo biti suh. Nekateri ne morejo ustrezati tem trendom in se zato počutijo zelo nemočne in nesrečne, največkrat so žrtve oglaševanja in lastne omejenosti, zato skušajo to nadoknaditi tako, da zbadajo druge. Le tako se lahko počutijo vsaj malo močne in si hkrati zanikajo svojo željo po vitkosti. Mislite, da so ljudje, ki jih je "skrbelo" za moje zdravje bili zadovoljni s svojo postavo? Ah, kje pa! Skoraj vsi so menili, da so predebeli.
V ranem otroštvu sem bolj suh, potem pa sem se v OŠ kar precej zredil. Na neki fotografiji, kjer sem fotografiran skupaj z učiteljico, moja širina znaša ravno za dve njeni. Da bi prikril svojo debelost sem vedno nosil ohlapna oblačila in se držal sključeno naprej. Po eni strani sem jim ustrezal, ker sem bil videti zdrav (debeli ljudje so zdravi-suhi bolni), po drugi, pa so me spraševali po nederčku.

Malce sem pretiraval, ko sem dejal, da se sorodnikov izogibam v širokem loku. Res pa je, da njihova držba ni to, kar bi si že od nekdaj zares iz srca želel.

Hotel sem poudariti še, da je kakršno-koli dajanje priponk osebam, glede na njihov videz nesmiselno. Zakaj bi nekdo, ki je močnejše postave bil (napr.) len? Mogoče se samo rad predaja gurmanskim užitkom, mogoče je njegova služba taka, ki mu onemogoča dovolj gibanja, mogoče je stresna, mogoče je narava njegove prebavne poti in delovanja hormonov takšna, ki mu prida še kakšen kilogramček, mogoče so mu močnejši ljudje všeč in tudi sam želi biti tak... Pri suhih seveda enako oz. obratno.
Sicer pa, zakaj moramo ljudi vedno predalčkati?

Prispevek uredil/a: glorious, 03 januar 2009 - 17:35.
Združil prispevka


#43 MARKY

MARKY

    piščan'c

  • Člani
  • 183 prispevkov
  • Pridružen: 25.10.2009
  • Lokacija: Primorska

Objavljeno 08 november 2009 - 19:01

Sem suh in se super pošutim,
sploh je to dobro, pojem lahko kolikor hočem,
tako da mi pri hrani ni potrebno pazit. :?
I.C.C.

#44 polž

polž

    piščan'c

  • Člani
  • 64 prispevkov
  • Pridružen: 13.12.2009

Objavljeno 13 december 2009 - 21:54

Ja tudi jaz sem blazno suh. Za svojo višino presuh. In ravno nasprotno je, kot ostali pravite. Mene drugi ljudje ne sekirajo, da sem suh. Mene samega sekira, ker je to za pop**it. Pa jem veliko, pa športam, samo nikamor ne gre. Ne v mišice, ne v trebuh ... samo v wc :)
Upam, da se bo kaj spremenilo, čim prej.

Prispevek uredil/a: ženska, 14 december 2009 - 01:41.


#45 LEO

LEO

    gay friendly

  • Člani
  • 20 prispevkov
  • Pridružen: 08.08.2009
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 14 december 2009 - 00:04

No, najprej so tudi mene sekirali, danes so mi pa vsi fauš. Aja, v trebuh pa ti začne it, če ne prej, pa po 30-tem, pa čeprav v celoti še zmeraj ostajaš suh.Tako, da potem je še hujše: moraš pazit na trebuh, si pa še zmeraj suh in še zmeraj bi moral počet vse: jest in športat - ali pa nič od tega :?

Prispevek uredil/a: ženska, 14 december 2009 - 01:43.
Citiranje celotnega prispevka tiste/ga, ki je pisal/a pred teboj, je povsem nepotrebno, kajne? ;)

Caritas omnia vincit!

#46 Kittz

Kittz

    redni gost

  • Člani
  • 348 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2008

Objavljeno 14 december 2009 - 14:03

Debelost se zelo enostavno povezuje z lenobo, neaktivnostjo. Za suhost kokr jst vem ne obstaja nobena takšna negativna primerjava.

Obstaja negativna primerjava npr. z anoreksijo, bulimijo... najbrž dokaj neprijetno, če te ljudje nenehno sprašujejo, če imaš motnje hranjenja ali pa, če se drogiraš...

Laično je vsaj meni zelo enostavno ugotoviti ali je človek naravno suhe postave ali ima motnjo hranjenja. Bulimija, anoreksija se ne kažeta le v suhosti človeka. Še bolj očitni znak je nenehna utrujenost, da ima oseba malo energije, bledikavost, stanje las. Poleg tega sta omenjnei bolezni značilni predvsem za mlajše ljudi. Tako, da se zelo hitro ugotovi kam sodi kakšen posameznik tudi če ga le na busu srečaš.

Morate pa tudi priznati, da je ekstremno suhih, ne le suhih, ljudi pri nas ni veliko. Recimo v službi pa imam eno takšno sodelovko, ki sodi med ekstremno suhe. Je pač takšne postave. Tako kot je kdo drug drugačne. Še vedno pa mislim, da suhosti ni mogoče tako enostavno primerjati z debelostjo. Debeli ljudje so v družbi bistveno bolj stigmatizirani.


Presenetilo bi te koliko ljudi ne loči od anoreksije/bulimije od naravne suhosti. Pravzaprav so ljudje v času, ko jih prime nesramnost tako ignorantni,da sploh nočejo pomislit, da si morda zelo aktiven.
Ko sem bila še mlajša sem imela vsak dan po 2 uri treninga na dan in 1x tedensko kondicijskega. Urnik sem imela natrpan in sem prišla domov skoraj samo pojest kosilo (obilno) in večerjo (tudi obilno). Tudi v prostem času sem ves čas bila na igrišču in kaj aktivnega počela. Kar kmalu po tem se mi je nekako skrčil želodec in sem imela manjšo potrebo po količini hrane. Posledično sem tudi dosti shujšala. Samo nikoli nisem imela težav z utrujenostjo. S treningi sem nadaljevala in bila ves čas isto aktivna/usoešna. Takrat sem bila res...precej suha. :P Sama sem se počutila super...samo ljudem je šlo to v nos. Ponavljam...najbolj debelim ljudem. Ko veš da te folk gleda in govori o tebi ... pa se delajo da ne. In na vsake toliko časa slišiš...veš tale ima pa anoreksijo. Sigurno bruha in podobne bučke. To je privedlo do tega, da se nisem dobro počutla v svoji koži in posledično zgubila apetit in sem zaradi tega še bolj shujšala. Takrat sem začela čutit težave in sem čutila izčrpanost (NE, nisem bila diagnosticirana z anoreksijo XD). Po tem so se doma začele muke...vsak dan pri kosilu slišati iz strani družine še jej...še jej...a samo toliko boš? In stalno gledanje v krožnik (česar ne maram). Ko sem prišla h babici (kjer imam bolj debelo sestrično) in so navajeni bol rejenih ljudi (kmeti) je bilo spet zabavno. Vsake 10 min o hrani in kako sem nezdrava...kako sem brez življenja, kako sem bleda in da imam sigurno slabo kri (testi so pokazali ravno nasprotno). Otroci tam gor so bili bolj žaljivi do mene kot do onih bolj debelih.
Takrat mi je blo dost in sm se začela bolj silit pri jedi...in sem zdej takšna kot sem pač danes. Zdaj sem bolj zadovoljna s svojo postavo...ne slišim več očitkov iz strani debelih niti bolj suhih od mene. All good! :P Pojem ogromno, migam manj kot včasih...pa še vseeno vzdržujem željeno težo (hitra presnova I guess)

Kar se pa tiče stigmatizacije debelih...do njih nikakor nimam drugačnega odnosa kot do normalno rejenih. Vendar si pa v glavi mislim, da je večinsko debelost pogojena z lenobo in pomanjkanjem samodiscipline (s tem mislim, da človek malo čuti lakoto in že mora nekaj dat v usta in žvečit). Dobro, so tu še dejavniki kot npr. depresija, hormonska terapija, mirovanje zaradi bolezni, ampak kolikor sem imela jaz debelih sošolk/prijateljic to ni bil vzrok...ampak le njihova neaktivnost. Že pri športni vzgoji jim je bilo pretežko 5 min laufat po igrišču in so raje sedele in gledale vsaka v svoj telefon. Vsaka izmed njih je pri malici pojedla 2-3 sendviče. Tudi če ima človek bolj počasen metabolizem to ne sme biti izgovor za debelost, ampak zavedanje, da more pojesti manj hrane in vase vložit več truda. Vsak človek lahko shujša če želi. Vse kar rabi je samodisciplina in volja. Če bi ti živeli moj vsakdan, ko sem bila mlajša...bi bili prej ko slej preceeej bolj suhi. Ampak lažje je doma sedet, se smilit sam sebi in načrtovat hitre in hkrati neučinkovite diete.

Da se še dotaknem kako se odziva okolica do debelih (kakor jaz vidim). Vidim, da različne debel ljudi okolica različno obravnava. So oni, ki so s sabo zadovoljni, so zelo družabni in pravzaprav skoraj nimajo težav s stigmatizacijo. V velikih primerih so še bolj priljubljeni kot oni suhi. Imaš pa tudi one, ki se začnejo smilit sami sebi...grd sem bla bla. Kot pravijo, če nimaš sebe rad, ne moreš pričakovat, da te bodo imeli drugi. Takšni se izolirajo in izpadejo še bolj čudaški...od tod tudi pride še več zbadanja.

Prispevek uredil/a: Kittz, 14 december 2009 - 14:06.

Too weird to live, too rare to die...

#47 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 25 december 2009 - 04:46

S to problematiko me je soočilo dekle, ki je bil moj prvi female crush. Oboževala sem jo ravno zato, ker se mi je zdela tako lepo drobna in pač, ko se mi je enkrat zjokala v naročju sem šele razumela kako zelo suhce lahko boli taka "pripomba". Kmalu zatem sem ji povedala, da sem zaljubljena vanjo, da je resnično razumela, da je bilo to mišljeno kot kompliment. Aja to se je odvijalo tam pri 14/15ih letih, tako da zdaj ne govorim več nikomur wow ti si pa tako zelo suh/a in to mislim kot kompliment. :D

Mi pa so šli vedno na živce prekomerno debeli ljudje, ki so se spravljali na shuce, ker so jim pač zavidali. Mislim, da bolj patetičnega pogleda na zadevo ne moreš imeti. Sama nisem na suhem polu pa sem že kakemu bajsku/normal weight person pribila "a si mu fovš", če je šel opravljat kakega suhca njemu za hrbtom. Tega preprosto ne morem tolerirat, ker vem kako težko se nekateri zredijo in koliko požrejo(ja požrejo, ne samo pojejo) pa ne gre gor. In ja, precej lažje je shujšati kot pa se zrediti. In za debelost si je vsak kriv več ali manj sam.

#48 ženska

ženska

    Moderatorka

  • Moderatorska ekipa
  • 5 529 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 26 december 2009 - 01:51

In ja, precej lažje je shujšati kot pa se zrediti.

Najbrž je res lažje shujšati, če imaš po dandanašnjih normah 3 ali 5 kg preveč, kot se prav toliko zrediti, če vse kalorije sproti pokuriš ali imaš takšno presnovo, ki ti izdatno pomaga pri "kurjenju", četudi se dobesedno nažiraš.
Shujšati pa, če imaš že v genih predispozicije, če si od rojstva okrogle sorte in če imaš len metabolizem, res ni tako preprosto. Ne glede na to, koliko ješ.

In za debelost si je vsak kriv več ali manj sam.

To je pa tako zelo površna in pavšalna trditev, da bolj ne bi mogla biti. Pavšalna in neodgovorna do tistih, ki se celo življenje borijo z odvečnimi kilogrami in jim nikakor ne uspeva, tudi s strokovno pomočjo ne. In takih je veliko. Žal.
Takšne nedokazane trditve, ki so v glavnem plod propagiranja zadnja leta moderne suhosti in v veliko primerih pretirane fizične aktivnosti, da o nezdravem stradanju sploh ne govorim, debele ljudi samo še bolj pahnejo v brezno občutka manjvrednosti, depresije in obupa.
Dajte no malo premislit, preden mečete v isti koš vse "okrogle" ljudi!
Malo več strpnosti, vsaj na MF, lepo prosim!

Zakaj potrebujemo petdeset vrst WC papirja? Včasih smo si riti brisali tudi s časopisnim papirjem, pa smo bili vsi čisti. Danes je pa povsod polno posrancev. (Svetlana Makarovič)


#49 pinapole

pinapole

    piščan'c

  • Člani
  • 81 prispevkov
  • Pridružen: 17.02.2010
  • Lokacija: lj

Objavljeno 01 marec 2010 - 03:22

mene skos zmerjajo, da sem podhranjen pa, da nisem za nikamor. doma mi vedno hrano vsiljujejo in pravjio, da nisem nobeden dedec, ker toliko malo pojem. pač imam manjši želodec in se zredit ne morem tako. seveda pa si močno želim, da dobim kako kilo več.
bodite v cvetju <3

#50 harmless

harmless

    piščan'c

  • Člani
  • 146 prispevkov
  • Pridružen: 16.08.2009
  • Lokacija: Periferija - LJ

Objavljeno 01 marec 2010 - 09:02

Welcome to the club :) . Je pa razlika, da jaz veliko pojem, le da se mi ne pozna. Ti pa torej malo poješ ali kako?
You've gotta make your own kind of music, sing your own special song, make your own kind of music even if nobody else sings along!




1 uporabnikov bere to temo

0 članov, 1 gostov, 0 anonimnih uporabnikov