Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Meja med biti zatreskan in biti zaljubljen


15 odgovorov v tej temi

#1 Tadej/

Tadej/

    biskvitek

  • Člani
  • 34 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2007

Objavljeno 24 januar 2007 - 11:04

Pozdravljeni,

sem nov tukaj, zato zelim nekako prebiti led z odprtjem nove teme, verjetno bom odslej kar aktivno sodeloval na tem foromu. Ker ne vem, ce je bila tema, podobna moji, ze odprta se vnaprej opravicujem za vse skupaj, novinec pac :D

Zanima me pa kdaj vi veste, da ste zaljubljeni, da torej ne gre samo za privlacnost, vsecnost, obsedenost... ampak za ljubezen? In kako dejansko sploh vedeti, da si zaljubljen?

Pri svojih 20ih letih se nisem preprican, ce sem dejansko bil sploh kdaj zaljubljen! Nekak imam zmeraj obcutek, da se zavestno "zaljubim" - a je to mogoce... ali pa je to kar pristna ljubezen?

"Proces zaljubljanja" je pri meni tak, da si najprej definiram neko osebo po mentalnosti in vizualnosti kot idealno... in pol podzavestno ves cas razmisljam o njej, dokler ne ugotovim, da ne vzdrzim niti en dan brez, da bi govoril s to osebo (vsaj SMS, ce ze pogovor ne!)

In pa se ta "podrobnost" o meni: zmeraj sem bil str8 (podzavestno sem mislim, da zmeraj pogledoval tudi po tipih!), a imel punce... pred nekaj casa (verjetno je od tega ze vec kot eno leto) pa sem se odlocil, da zelim fanta, da poskusim to vrsto spolnosti (takrat se mi je se gabilo tudi poljubljanje s tipom, zelel sem samo 1x poskusiti "samo"zadovoljevanje s tipom!). Pred cca. 2 mesecema pa sem prvic poskusil s tipom... ni mi bilo do poljubljanja, niti do analne variante seksa ampak samo 'tretjo obliko' sexa. Cez nekaj casa sem spoznal fanta, ki je idealen, se zagledal vanj in se pocasi zaljubil (ali pa mocno "zatreskal")... od takrat naprej si zelim tako poljubljanja, kot vsega kar bi zelel on... nekak se pocutim kot pravi gej.

Kaj menite o vsem tem?
Sem gej, hocem biti gej, sploh nisem gej ali pa sem gej podzavestno ze zmeraj? Men ni jasno nic, ker je ta svet zame nov :)

P.S.: Upam, da ni bila ta "zgodbica" prevec utrujajoca za branje :)

#2 eagl3

eagl3

    piščan'c

  • Člani
  • 73 prispevkov
  • Pridružen: 31.10.2005
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 24 januar 2007 - 17:28

ah veš kaj opusti nalepke in deli kar ti srce veli ti si pač ti...in dokler se sam ne spoznaš ti nobene nalepka ne bo mogla opisati to kar čutiš...človeško bitje je preveč kompleksno da bi se ga stlačilo v skatlico

drugače zatreskanost/zaljubljenost jaz sem nekako ta dva pojma opredelil na dve stvari zatreskanost to je zame čisto poželenje zaljubljenost pa dejansko ko ljubiš osebo in ne njene telesne karakteristike ;)

#3 Tadej/

Tadej/

    biskvitek

  • Člani
  • 34 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2007

Objavljeno 24 januar 2007 - 17:37

huh, pol sem jaz ocitno zaljubljen... ker se ne gre samo za cisto pozeljenje :|

ni kaj, zivljenje je tezko :?

#4 vwbeetle

vwbeetle

    biskvitek

  • Člani
  • 27 prispevkov
  • Pridružen: 03.12.2006
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 24 januar 2007 - 21:18

najprej morš bit zatreskan-zaljubljen pol pa more to prerast v ljubezen,...pr men to je čutim v sebi :cart:

#5 aLEshY

aLEshY

    nov na sceni

  • Člani
  • 241 prispevkov
  • Pridružen: 28.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 februar 2007 - 13:03

Zagledat pa se v tipa na cesti (verjetno) ne bi mogel. Vsekakor moram najprej spoznati njegov karakter!


To je s5 ena izmed izjav, ki sugerirajo, da je zunanjost ni pomembna... Zakaj ste toliko obremenjeni s tem, da je pomemben (izključno) karakter in ne zunanjost (ki z leti mine)?

Dejstvo je, da nekoga opaziš zaradi njegovega izgleda (bodisi ti je zelo simpatičen, za tvoj okus grd, ipd.). In želja po spoznavanju se pojavi, ker ti njegov videz ugaja (--> vanj se zagledaš). Šele nato pa začneš spoznavat njegov karakter. Koliko ga sploh lahko, ko se zaljubiš, spoznaš. Menim namreč, da se zaljubimo v konstrukt, ki smo si ga o nekom ustvarili v glavi.

LP.

[Fantje, nekaj vaših prispevkov sem premaknil v to temo, saj sem bolj pašejo.
qty]


#6 Tadej/

Tadej/

    biskvitek

  • Člani
  • 34 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2007

Objavljeno 07 februar 2007 - 13:28

Se podpisem pod vecji del tvoje izjave!

Zunanjost JE pomembna, ker te pritegne primarno! Ampak cetudi srecas "nevemkoga", ki je oh in sploh lep, se vanj NE zaljubis zaradi videza! Kvecjemu te lahko vizualno pritegne, kar pa mine verjetno se isti dan, ce ni uspeha in je manj kot pa zagledanost, zagledanost obicajno traja dalj casa in meji na obsesijo/ljubezen!

#7 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 februar 2007 - 13:54

Se ne strinjam. Zagledanost je sicer več kot simpatija vendar še ne pomeni, da meji na zaljubljenost. Zagledanost ima bistveno krajši rok trajanja kot ljubezen, ki ima trdne temelje in teh temeljev menda ne postavi zunanji izgled. Zakaj ljubimo nekoga? Ne zaradi lepih obraznih potez ali lepe frizure itd., ampak ker nam izžareva neko energijo - karizmo, ki nam daje ob tem osebku dobro počutje. In v tem je ključ ljubezni. Na žalost zanjo ni čarobnega napoja. :? Zagledanost pa pride in odide.
Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#8 Tadej/

Tadej/

    biskvitek

  • Člani
  • 34 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2007

Objavljeno 07 februar 2007 - 14:29

zagledanost obicajno traja dalj casa in meji na obsesijo/ljubezen!


Pomeni, da je naslednja faza za zagledanostjo ljubezen (ali pa obsesija!), ne primerjam zagledanosti z ljubeznijo!

#9 Bebironchek

Bebironchek

    zasvojen'c

  • Člani
  • 438 prispevkov
  • Pridružen: 26.10.2004

Objavljeno 08 februar 2007 - 03:02

Ma vprašanje če je sploh pomembno v katero definicijo občutki spadajo. Če paše je to vse kar rabiš.

Tudi ni nujno da označimo ljubezen kot nekaj večjega in boljšega in večjega od vseh ostalih crushov, zagledanosti, simpatij.
Mogoče je ljubezen samo navajenost ki pride po zatreskanosti. Navajenost, kompromisi in udobje, udomačenost ali pa zavedanje starosti in pomanjkanja alternativ, obupovanje. Za nekoga; drugi bodo pa spet ravno to idealizirali.

Point is, nekoga lahko bežen crush bolj prevzame in fascinira kot pa koga 3-letna zveza in "ljubezen".
Če koga osreči samo zaljubljenost in začne pogrešat tisto razburljivost in metuljčke začetka bo zvezo pač gnal naprej samo do določene točke, saj pri tem ni zavezan univerzalnim vrednotam.

Tisto osebno dojemanje razlik in stopenj pa lahko dobiš samo z izkušnjami. Prečkat most ko prideš do njega pač, ker prej itak nikoli ne veš ali bo viseči al kamniti (wtf?! :roll: )


#10 qty

qty

    veteran

  • Člani
  • 1 989 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 08 februar 2007 - 05:27

Wow Bebi me je prav šokiral, saj nekako razmišlja kot jaz. Načeloma bi rekel, začne se z zagledanostjo - nekdo nam je vizualno všeč in privlači nas, da začnemo sploh odnos na taki ravni (seveda če je vzajemno). Ko spoznaš človeka in te še vedno privlači, bi po mojih definicijah govorili o zaljubljenosti - to so metuljčki, pogrešanje, hrepenenje. Faza, ki vsaj pri meni nikoli ni trajala prav dolgo, vsaj ne s tistimi, ki sem jih lahko imel...

Ljubezen. No ja, odvisno od posameznika, ampak nek moj realno-idealen pogled je ravno ta navajenost en na drugega. Pa neodvisno od razloga, lahko je tudi podaljšana zaljubljenost... Ne slepim se, da bo večno harmonično in idealno, nekako v šali večkrat rečem, da si ne želim ničesar bolj, kot tipa, s katerim se bom skregal iz dolgčasa o banalnosti v časopisu že za zajtrk, kosilo pojedel v tišini, zvečer pa legel v isto posteljo in vedel, da ni zamere in da bo zjutraj on še vedno tam. Ljubezen...
i don't see why everybody feel as though that they gotta tell me how to live my life. let me live baby, let me live!

#11 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 189 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 08 februar 2007 - 10:16

Point is, nekoga lahko bežen crush bolj prevzame in fascinira kot pa koga 3-letna zveza in "ljubezen".
Če koga osreči samo zaljubljenost in začne pogrešat tisto razburljivost in metuljčke začetka bo zvezo pač gnal naprej samo do določene točke, saj pri tem ni zavezan univerzalnim vrednotam.

Izjava vredna ponovnega citiranja. :stima:
Meja med vsemi znanimi floskulami (zatreskanost, zaljubljenost itd.) sploh ni pomembna. Itak je pa vsaka oseba unikat in dojema vso stvar lahko čisto po svoje.
In to dojemanje sploh ni napačno, ker je tisto dojemanje, katerega sama oseba čuti. Je pa pri meni lahko pogrešanje, vznemirjenost do partnerja ravno tako tudi po 1 letu naprimer. :) In mislim, da je to ok. Da znaš tudi po tem času še čutiti vso vznemirjenost.
Lep pozdrav, Glorč :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#12 _2unico0_

_2unico0_

    gay friendly

  • Člani
  • 11 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2007
  • Lokacija: Ljunljana

Objavljeno 28 marec 2007 - 08:30

meje ne mores cist dolocit, sam ne mores pa prvi dan rect tipu ljubim te!
NIKOLI NE VES KJE TE SRECA, SRECA! LJUBEZEN MED GAYI OBSTAJA, VCASIH PA PRAVI PRIJATELJ LAHKO POMENI VEC, KOT PARTNER!

#13 ceol27

ceol27

    biskvitek

  • Člani
  • 39 prispevkov
  • Pridružen: 20.12.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 29 marec 2007 - 02:59

My heart is sore, I dare not tell
My heart is sore for somebody

I would wake a winter's night
All for a sight of somebody

I would do, what would I not
All for the sake of somebody.


To je nekaj verzov iz neke otožne balade, ki sem jo prvič slišal pred desetimi leti, jo takoj vzljubil in se z njo poistovetil. Razumem jo (moja interpretacija) kot napev nekoga, ki ljubi osebo, ki je še ne pozna in skozi to pesem (mimogrede: igram jo v ozadju za navdih), bom z vami delil eno izkušnjo…

Pred nekaj meseci sem začel spoznavati gayevsko sceno v Ljubljani. Počasi, s previdnimi koraki. Prej sem bil s puncami in vsaj zadnjo imel iskreno rad. Ostalo je bilo večinoma čisto zavajanje samega sebe. Potem me je doletela kriza…V teh mesecih sem navezal nekaj izjemnih prijateljstev. Bil sem med sebi enakimi in prvič bil iskren do sebe in do drugih. Nekje na forumu je tema z naslovom: ali sem ponosen, da sem gay? Ponosen sem, da sem iskren! To je nadvse osvobajajoč občutek.

Bil sem na obisku pri prijateljih, ko ju je poklical Somebody in povabila sta ga na obisk. Še preden sem ga spoznal, sem bil zaljubljen. Prepričan sem bil, da bo to moški, kateremu sem leta namenjal vse svoje napeve. Prišel je skozi vrata in neurje leta zavrtih nevrotransmitorjev je skurlo še tistih nekaj zadnjih, dobro delujočih acetilholinskih receptorjev. Eni pravijo, da takrat preskoči iskra. Moje iskre so očitno pod ornk napetostjo. Skratka, bila sva skupaj dva tedna in vmes je že pecal enega kolega, ki ga je spoznal preko mene. Zadeva s Somebody se je mizerno zaključila in danes sem ga po enem mesecu ponovno srečal. Nobene iskre več; le dva nevrotransmiterja, ki sta slučajno zabredla in dala manjši signal.

Vesel sem, da sem se zaljubil in doživel ta neverjeten preplet vzhičenosti in strahu. Vendar pa zdaj premišljujem (receptorji so medtem spet kot novi) kolikokrat se človeku zgodi kaj takega, preden otopi. V teh tednih poslušam, da je bil to tipični vzorec gayevske veze in da je on vstopil v vezo (jaz jo želim tako imenovati) vedoč, da med nama ni prihodnosti. Spreletava me strah, da je to res klasičen vzorec pri večini gayev. Padajo nasveti naj bom naslednjič manj zaletav, bolj previden, celo taktičen, nikakor pa ne pristen. Vendar a se ne bi s tem odpovedal najbolj človeški plati sebe.
Morda pa on le ni bil Somebody. To bo to!

PS: Morda bo po taki pripovedi kdo želeli priti do komada: Connie Dover – Somebody.

#14 Immortal

Immortal

    veteran

  • Člani
  • 1 858 prispevkov
  • Pridružen: 21.05.2004
  • Lokacija: Bela Ljubljana

Objavljeno 29 marec 2007 - 11:01

Ceol, naslednjič bosta s potencialnim fantom rekla kakšno več na temo resnosti v vezah. Metuljčkom ni do takih tem in se bo prej obrnil in odletel drugam, predem bo poskušal s tabo. ;)

Vendar pa zdaj premišljujem (receptorji so medtem spet kot novi) kolikokrat se človeku zgodi kaj takega, preden otopi


Mislim, da smo ljudje sposobni prenest več kot si mislimo. Sploh, če črpaš iz svoje notranjosti - lastna moč. Otopiš takrat, kadar izgubiš sebe, kadar ne veš točno, kje so tvoje meje, česa si želiš, česar pa zagotovo nisi pripravljen prenašat - če pa se vsega tega zavedaš in delaš po principu ljubezni do sebe, pa nikoli ne otopiš, ker te lastni alarm opozori, kadar ti nekaj ni všeč. Premisliš, določiš "koordinate" in se odzoveš. Včasih tudi tako, da greš v čisto drugo smer, kot si nameraval spočetka.

Najslabše pa je POSPLOŠEVANJE. Naslednjič, ko boš spoznaval potencialne partnerje, jih nikar vnaprej ne obsodi na metulje. Z zavedanjem, česa si želiš, se spoznavaj z njimi in na podlagi "zbranih informacij" (=procesov, ki se odvijajo v Tebi, ne ki jih slišiš od drugih) reagiraj - prejšnje izkušnje naj te opomnejo, da ni vse zlato, kar se sveti in da obstajajo tudi ljudje, ki nimajo čistih/iskrenih namenov.

Če si pristen, si vedno zmagovalec - ne glede na to, kako se stvari razvijejo. Od sebe daš tisto, kar si želiš, da bi drugi dal tebi - ne taktiziraj in ne blefiraj, ker boš postal, kot tisti, ki jih "obsojaš" (njihovo vedenje). Sprenevedanje je na strani šibkejših, tistih, ki nimajo toliko jajc, da bi se upali odpreti človeku ali pa vsaj dati na mizo prave karte: Želim si le avantur!

Pa srečno pri zaljubljanju! 8)
A hug is the shortest distance between Friends.

#15 seal

seal

    nov na sceni

  • Člani
  • 274 prispevkov
  • Pridružen: 09.11.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 25 april 2007 - 09:33

Ceol, mislim, da si od Immortal dobil zelo dober odgovor, zato ti lahko le želim, da z iskrenim načinom nadaljuješ. Pa srečno! ;)

#16 simple_lj

simple_lj

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 15.07.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 19 julij 2007 - 02:00

Wow, moram priznati, da sem nad odgovorom od Immortal navdušen :)

Škoda, ker Immortal ni tip (joke :) ). Ampak vseeno mi je izjava polepšala dan :)
Glej s srcem, kajti bistvo je očem nevidno




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov