Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Deset tednov za sluwensk spič


84 odgovorov v tej temi

#76 najwa

najwa

    zasvojen'c

  • Člani
  • 401 prispevkov
  • Pridružen: 25.01.2007

Objavljeno 15 november 2009 - 11:45

kako se uporablja glagol "zrasti"? gledam sskj, ki vsebuje cel kup primerov s to besedo in včasih uporabi "zrasTel", včasih pa "zrasel". je vseeno, če uporabiš črko t ali ne?

sskj: zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á), obe verziji sta ok.

#77 ženska

ženska

    Moderatorka

  • Moderatorska ekipa
  • 5 527 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 08 marec 2010 - 20:14

Kako uporabljati določne pridevnike?

najwa, upam, da ne zameriš, ampak škoda bi bilo, da bi spletna stran, ki si jo našla, šla v pozabo. ;)

sem v dilemi:
pregledni zapis ali pregleden zapis ?
usnjeni etui ali usnjen etui ?
ipd.?

in sem nasla odgovor.


Zakaj potrebujemo petdeset vrst WC papirja? Včasih smo si riti brisali tudi s časopisnim papirjem, pa smo bili vsi čisti. Danes je pa povsod polno posrancev. (Svetlana Makarovič)


#78 eidoJ

eidoJ

    nov na sceni

  • Člani
  • 243 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2009
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 08 marec 2010 - 20:33

Priročna za razna pregibanja je tudi ta stran od Amebisa :)
I see the glass half full ... but of poison. - Woody Allen v filmu Scoop

#79 Xandir

Xandir

    biskvitek

  • Člani
  • 39 prispevkov
  • Pridružen: 26.03.2010
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 26 marec 2010 - 20:08

Hmmm... zelo zanimivo čtivo in res škoda, da ni ta tema še bolj zaživela. :jok:
Zelo sem navdušen, da se je nekdo spravil pisati o, tudi zame, najbolj problematičnih točkah - dvojina, rodilnik in vejica. Bravo! :plosk: In tisto s predlogi - kdaj "s/z" in kdaj "iz" - je naravnost odlično. Upam, da se bo to marsikoga prijelo. Za vejico obvladat je potrebno biti malone strokovnjak, ampak predloge, rodilnik, dvojino itd. pa bi moral uporabljati vsak. Uporabljati, ne le znati uporabljati.

Ob prebiranju prispevkov, kjer pišete, kaj vas moti - sklanjatve, določni/nedoločni pridevniki itd., sem se spomnil na besedi, ki ju marsikdo ne razlikuje oziroma sploh ne ve, da obstajata. To sta "opravičiti" in "upravičiti" (ter vsi iz tih glagolov izpeljani pridevniki in deležniki).

In pa še ena ideja - bi se kdo lotil opisati, kdaj pisati "v" in kdaj "u"? V mislih imam na primer: je pravilno "upisati" ali "vpisati"? Je pravilno "upor" ali "vpor"? Pri tih dveh primerih ni nikakršnega dvoma, vendar pa obstaja dosti besed, pri katerih ni tako samoumevno "u" ali "v"... Ali pa, če obstajata obe varianti, kakšna je razlika med "urezati" in "vrezati"... no, ali pa med "uzaveščati" in "ozaveščati" (podobno kot "opravičiti"/"upravičiti"). Verjamem, da boste nekateri rekli, "Ah, kdo pa tega ne ve," pa vendar se mi zdi, da nemalo ljudi ne razloči pomenov in se iz tega razvije napačna ali neprimerna uporaba.

Sicer pa... mislim, da je nekdo že omenil... obstaja spletna stran ŠUSS (povezava do nje), kjer so raznorazna slovnična vprašanja odgovorjena. Moram reči, da sem tam že nekajkrat našel odgovor na kakšno vprašanje, ki me je mučilo, oziroma sem "šuskotom" tudi sam zastavil kakšno vprašanje, ki poprej še ni bilo odgovorjeno.

#80 Las Meninas

Las Meninas

    Častni član

  • Člani
  • 1 004 prispevkov
  • Pridružen: 08.05.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 08 februar 2012 - 16:11

Učenje slovenščine za tujce-Learn Slovene, everyday conversation

Zelo zanimivo ;)
Ko so nacisti prišli po komuniste, sem molčal, saj nisem bil komunist. Ko so zapirali socialdemokrate, sem molčal, saj nisem bil socialdemokrat. Ko so prišli po katoličane, nisem protestiral, saj vendar nisem katoličan. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko protestiral. Evangeličanski pastor Martin Niemőller

#81 Višnja

Višnja

    piščan'c

  • Člani
  • 60 prispevkov
  • Pridružen: 10.03.2010

Objavljeno 19 junij 2012 - 02:24

Imam eno vprašanje za vse slaviste. Zakaj, zakaj, ZAKAJ se zadnje čase povsod uporabljata besedi 'pramena' in 'ledvica'. Kot množina. Si grem delat pramena. Imam ledvica. Ledvica me bolijo. Moja pramena so strašansko fascinantna.

Čemu je tega treba? Sicer nisem nek grammar nazi, sam ko to slišim... Fak. Bi prav nekaj razstrelila. Še hujše je, ko to uporabljajo strokovnjaki that should know better. Dejmo izkoreninit to svinjarijo no. Prosim lepo. :/
Free Your Mind... and Your Ass Will Follow.

#82 edvin

edvin

    piščan'c

  • Člani
  • 163 prispevkov
  • Pridružen: 31.05.2012

Objavljeno 19 junij 2012 - 10:42

Glede pramen ne vem :D, za ledvice pa ti lahko odgovorim. In sicer, "ledvica" sploh ni knjižno. Knjižna oblika je "Bolita me ledvici." v dvojini, oz. "Bolijo me ledvice." v množini. Namreč, za parne organe človekovega telesa lahko uporabljamo množino ali dvojino. (roki - roke, ušesi - ušesa)
They've got us surrounded again, the poor bastards.

#83 Pantalaimon

Pantalaimon

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2012
  • Lokacija: Okolica Maribora

Objavljeno 19 junij 2012 - 14:50

Nisem strokovnjak, ampak predvidevam, da če gre za govorjen oz. natančneje za pogovorni jezik, potem to ni nič nenavadnega, ker se ta nenehno spreminja in v njem prihaja do sprememb, tako kot se večini ljudi verjetno zdita samoumevni uporabi ''čez dva dni'' in ''pred dvemi leti'', medtem ko je v knjižnem jeziku to ''čez dva dneva'' in ''pred dvema letoma''. Ali podobno ''sva šle'' namesto ''sva šli''. Sam še (hvalabogu) nisem opazil uporabe besed ''pramena'' in ''ledvica'' v takšnem kontekstu. :)

Kot je že edvin omenil je pravilna, torej knjižna oblika ''bolijo me ledvice'', kar se tiče uporabe dvojine, pa ne nisem prepričan, zato se v to ne bom spuščal. Prav tako je pravilno ''naredil si bom pramene''.

Zdi se mi, da je nasploh poznavanje takšnih stvari in zakonitosti pravopisa ipd. v Sloveniji malce na psu. =P

Ne vem, če je kdo tole že objavil, ampak vseeno so spodaj povezave do:

- spletni pregibnik Amebis Besana (tudi pravopisno preverjanje besedila): http://besana.amebis.si/pregibanje/
- Slovenski pravopis (SP): http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html
- Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ): http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Pa lep dan še naprej! :D
Kärleken kommer tillbaka. I en annan sång.

#84 damon

damon

    gay friendly

  • Člani
  • 12 prispevkov
  • Pridružen: 29.06.2011
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 02 november 2013 - 03:10

V želji po obuditvi teme in razprav o jezikoslovnih vprašanjih sem se odločil napisati krajši prispevek. Slog pisanja žal ne bo podoben slogu aberacije, pa vendar upam, da bo napisano vsaj pol toliko uporabno.  :angelcek2: 
 
Tema: Zakaj je treba potreben v povedih?!
 
Poglejmo najprej, o katerih besedah bo govora v nadaljevanju.
 
treba
  • besedna vrsta: povedkovnik → zraven sebe potrebuje glagol v nedoločniku
  • skoraj vedno jo lahko nadomestimo z glagolom morati
  • beseda je nepregibna, kar pomeni, da je to (treba) edina možna oblika besede
 
potreben/potrebna/potrebno
  • besedna vrsta: pridevnik → zraven sebe potrebuje samostalniško besedo ali pa stoji zraven glagola kot njegovo določilo
  • pregibna besedna vrsta (sklanjamo v vseh spolih in številih ter stopnjujemo: potreben, potrebnega, potrebnemu, potrebnega, o potrebnem, s potrebnim ... potreben, potrebnejši, najpotrebnejši, prepotreben ...  :tralala: )
Poglejmo zdaj nekaj konkretnih primerov:
 
Poleti se je potrebno izogibati soncu.    :sonce:  =   :nene:
Vse ostalo je potrebno najmanj enkrat oprati. 
Kar je nakopičeno v nas, je potrebno izreči.  :utihni: =   :nene:
 
V vseh treh povedih je uporabljena napačna beseda, saj zraven besede potrebno stoji nedoločnik (izogibati, oprati, izreči).
Pravilno je torej:
 
Poleti se je treba izogibati soncu.
Vse ostalo je treba najmanj enkrat oprati.
Kar je nakopičeno v nas, je treba izreči.
 
Mimogrede: vse povedi lahko preoblikujemo tako, da uporabimo glagol morati.
 
Poleti se moramo izogibati soncu.
Vse ostalo morate najmanj enkrat oprati.
Kar je nakopičeno v nas, moramo izreči.
 
V katerih primerih pa potem sploh uporabljamo besedo potreben?!
Kot levi prilastek (pridevnik zraven samostalniške besede) ali kot povedkovo določilo.
 
Treba je opraviti vse potrebne meritve. (levi prilastek)
Brezdomci in sirote so potrebni pomoči. (povedkovo določilo)
Za rast rastlin je potrebna voda. (povedkovo določilo)
 
In za konec še najuporabnejša tehnika za izbiro pravilne besede:
Če lahko uporabimo besedo treba, je to pravilna izbira!
 
Kako to deluje v praksi:
 
Za rast rastlin je treba/potrebna voda. (Ne moremo uporabiti besede treba:mrgreen: )
Poleti se je treba/potrebno izogibati soncu. (Uporabimo lahko besedo treba, torej je to pravilna izbira. :stima:)

Treba/Potrebno je opraviti vse treba/potrebne meritve. (Prvi primer: Uporabimo lahko besedo treba, torej je to pravilna izbira:stima: Drugi primer: Ne moremo uporabiti besede treba:mrgreen: )

Vse ostalo je treba/potrebno najmanj enkrat oprati. (Uporabimo lahko besedo treba, torej je to pravilna izbira.  :stima:)
Kar je nakopičeno v nas, je treba/potrebno izreči. (Uporabimo lahko besedo treba, torej je to pravilna izbira.  :stima:)
Brezdomci in sirote so treba/potrebni pomoči. (Ne moremo uporabiti besede treba:mrgreen: )
Treba/Najpotrebnejše informacije lahko najdete v dopisu. (Ne moremo uporabiti besede treba:mrgreen: )
 
 
To je vse. Moje misli so zdaj že potrebne spanca. Bo treba iti spat!  :spanec:  :mrgreen:


#85 ženska

ženska

    Moderatorka

  • Moderatorska ekipa
  • 5 527 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 11 avgust 2014 - 11:06

Žal mi je, da je tema povsem zamrla, Slovenščina za vsakdan in vsak dan je sicer že devet let star priročnik za učitelje, a vseeno zanimiv in uporaben za vse, ki jim je slovenski jezik blizu.


Zakaj potrebujemo petdeset vrst WC papirja? Včasih smo si riti brisali tudi s časopisnim papirjem, pa smo bili vsi čisti. Danes je pa povsod polno posrancev. (Svetlana Makarovič)





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov