Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slovenski jezik. Obsojen na propad ali ne?


63 odgovorov v tej temi

#26 ženska

ženska

    Moderatorka

  • Moderatorska ekipa
  • 5 527 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 22 oktober 2011 - 02:07

Dobrodošel Ostramo, kako lepo je vedeti, da ima tujec rad slovenščino in je zaljubljen s Slovenijo.
In še lepše je videti, da ti gre slovenščina dobro od rok, boljše kot večini Slovencev na MF, da o drugih forumih sploh ne govorim. :spostovanje:

Zakaj potrebujemo petdeset vrst WC papirja? Včasih smo si riti brisali tudi s časopisnim papirjem, pa smo bili vsi čisti. Danes je pa povsod polno posrancev. (Svetlana Makarovič)


#27 sense_sensibility

sense_sensibility

    zasvojen'c

  • Člani
  • 402 prispevkov
  • Pridružen: 29.01.2004
  • Lokacija: Na sončni strani Alp

Objavljeno 22 oktober 2011 - 12:13

Slovenščina je zame ravno tako eden najlepših jezikov, čeprav mi moj materin (srbski) jezik zveni še za odtenek mehkejše in toplejše...
Izumira? Takole na prvi pogled se morda res zdi, vendar pa je pojav nacionalne identitete sorazmerno mlad in po tej plati manjka Slovencem močnejša identifikacija s kakšnimi historiografskimi miti, ki zlasti na Balkanu ohranjajo močan nacionalni in tudi žal nacionalistični naboj med našimi južnimi sosedi. Koliko Slovencev ve, da ima mit o hrabrem kralju Matjažu, ki bo po devetkrat oviti bradi okoli kamnite mize prišel iz gore Pece odrešit Slovence, v resnici korenine v bitki pri Kokovem leta 1478, ko je maloštevilna kmečka vojska pod vodstvom kmeta Matjaža nudila ogorčen odpor proti Turkom - ne pa v Slovencem razmeroma tujem madžarskem kralju Matiji Korvinu, kot je to zmotno zapisal nek italijanski etnolog iz 16. stoletja in tako zavedel generacije naslednikov?
To je sicer le ena plat zgodbe. Drug problem je, da državi kot taki manjka posluha za zamejce, ki so na slovansko-romanski in slovansko-germanski jezikovni meji že cele generacije izpostavljeni bolj ali manj subtilnemu raznarodovalnemu pritisku. Primorci (obenem s Korošci) smo posledično zato veliko bolj občutljivi na tovrstna vprašanja, ob katerih se država dela gluha in slepa. Slovenski dijaki v Italiji brez podpore matične domovine izsiljujejo svoje pravice z barikadami v gimnazijah. Država pa seveda nima posluha, ker gleda vse skozi prizmo tega, da podpora zamejcem v Italiji stane. Naj najprej nehajo krasti v državnih ustanovah in tlačiti denar v lastne žepe, pa se bo našel denar tudi za rojake onkraj meje.

Anglizmi, germanizmi in srbokroatizmi so tudi posledica občega nepoznavanja lastne zgodovine in književnosti v širšem kontekstu. Učni načrti so zastareli na eni strani in nekritično modernizirani in izpostavljeni anglofilskim vplivom po drugi strani. Manjka nam institut domovinske vzgoje. Tista ideja o pionirčkih v Titovi Jugoslaviji je vsekakor imela dobro sporočilo: na mladih se gradi. Indoktrinacija je lahko tudi pozitivna, čeprav ne nujno, da ravno s tovrstnimi prijemi. Za tako majhen narod, kot je slovenski, je obstoj jezika nedeljivo povezan z nacionalno in domovinsko identiteto. Ker pa povprečen slovenski šolar ne zna našteti na en mah po nekaj najpomembnejših zgodovinskih in literarnih dosežkov v zadnjih par 100 letih, pozna pa "čefurji raus", pač imamo tako, kot imamo. Škoda. :jazne:
The mind is like a parachute. It doesn’t work unless it’s open.

#28 Ostramo

Ostramo

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 20.10.2011
  • Lokacija: češka

Objavljeno 22 oktober 2011 - 17:37

Dobrodošel Ostramo, kako lepo je vedeti, da ima tujec rad slovenščino in je zaljubljen s Slovenijo.
In še lepše je videti, da ti gre slovenščina dobro od rok, boljše kot večini Slovencev na MF, da o drugih forumih sploh ne govorim. :spostovanje:

Živijo, hvala, ampak žal šele nekaj časa od zaključka študija sem našel sllužbo s slovenščino in pravzaprav ne govorim več dobro, upam, da zdaj, ko imam končno možnost uporabiti slovenščino bom govoril boljše in jutri grem v Ljubljano na teden, nas bo slovenski oddelek vzgajal.

Kar se tiče jezika sploh, mislim, da se tujkam v jeziku ne umaknime, vidim to tudi v poljščini, ki je moj materski jezik. Razlika med slovenščino in poljščino je v tem, da poljska knjižna varianta je (še) "mocnejša", kot slovenska, imam občutek, da hitreje prevzemate tuje besede, kar ni nič izjemnega, ampak vidim več angleških ali nemških besed v slovenščini kot v poljščini, še posebej v pogovorni razliki. Nam Poljakom, mislim je lažje se "preklopiti" iz pogovornega jezika v knjižno razliko.

Po mojem slovenščina je najlepša iz vseh slovanskih jezikov :)

Lep pozdrav iz Češke

ps. upam, da nisem naredil veliko napak :P

#29 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 11 februar 2014 - 12:57

Če je bila tema prvotno usmerjena v bojazen ob vstopu v EU, se nam lahko zdaj postavlja drugo vprašanje.  :deda:

Vprašanje ali je jezik bosojen na propad, če ga pišemo v slengu okolja iz katerega prihajamo? Ali s tem kažemo nespoštovanje jezika v osnovi? Kako pluti med razburkano vodo teh vprašanj, saj si vsenazadnje posameznik ni kriv, da govori tako kot govori - tako, ga je učila okolica, starši, šola, vrstniki, internet in podobno ali pač?  :morje:  Ali sami v realnem življenju govorite drugače kot v virtualnem?

Se vam to zdi dobro / slabo (za izrek jezika tudi v realnem življenju)?


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#30 modest-rose

modest-rose

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 29.11.2007
  • Lokacija: Capo d'Istria

Objavljeno 11 februar 2014 - 16:29

Mislim in upam, da je pačenje jezika bolj trend mladih. Jaz vedno bolj gojim in ljubim naš jezik. V mlajših letih je bilo pa to malo drugače; sleng, pametovanje in prćenje :) s tujkami ipd. Hja, potem ti pa kar naenkrat to zveni malo moteče :)

Zadnja leta mi je neverjetno rajcig, ko dobim kakšno leposlovje v roke, ki uporablja booooogat nabor slovenskih besed :) Zadnji tak biser je bil prevod Oslice od Nick Cave-a. Eno najbolj vzburljivih branj mojega življenja :)
Start by doing what's necessary; then do what's possible; and suddenly you are doing the impossible.

#31 Donvita

Donvita

    zasvojen'c

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 17.12.2008

Objavljeno 11 februar 2014 - 22:15

Glavni onesneževalec slovenščine je angleščina. Mislim, da noben od sosednjih narodov ni toliko podvržen trendovskemu mešanju angleščine k domačem jeziku. Ne vem, a je slovenščina toliko nezanimiva, da jo je treba popestriti z angleščino...?



#32 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 11 februar 2014 - 22:58

Joj joj kaka angleščina, no?! Naš jezik je poln nemških kalkov, v manjšinah še italijanskih, madžarskih, hrvaških besed. Izvorno gledano.

 

Pojav angleščine je "trend" predvsem slenga in pa dejstva, da spada med svetovne jezike, tako na mednarodnih kongresih še vedno slišiš angleščino. Sama zagovarjam dvojezičnost, kadar se taki kongresi pojavljajo na slovenskih tleh. Ali pa ki se tičejo slovenščine, slovenske kulture. Le tako se bo slovenščina ohranjala tudi v "visokih" formalnih krogih.

 

Se sploh ne bojim, da bi slovenščina hitro izumrla. Za časa mojega življenja že ne ... in za časa mojih naslednjih nekaj življenj takisto ;)



#33 Donvita

Donvita

    zasvojen'c

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 17.12.2008

Objavljeno 11 februar 2014 - 23:23

Tudi res :) . Ampak, evo alora scheiss igen, i to je en velik del slovenske zgodovine...in so slengovsko popolnoma opravičeni v posameznih regijah, ki se teh sosednjih jezikov-držav držijo. Kje je pa mesto angleščini v slovenski (jugoslovanski) zgodovini? 



#34 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 12 februar 2014 - 00:51

Slovenscina ne bo izumrla, dokler ne bodo izumrli ljudje, ki jo govorijo. Je pa dokaj zabavno, da vsaka nova generacija jamra nad tem, kako mladi izkrivljajo in pacijo jezik. Temu se pac rece evolucija jezika. (V nasprotnem primeru bi, najbrz, se vedno govorili kaj podobnega slovenscini iz Brizinskih spomenikov) Z razmahom globalizacije je pac utopicno pricakovati, da bo jezik ostal izolirana entiteta, ki ne bo podvrzena globaliziranemu razvoju. Just go with the flow...

Pa nikar mi ne opletajte z Islandijo, tista drzava je fenomen svoje vrste.
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#35 Pantalaimon

Pantalaimon

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2012
  • Lokacija: Okolica Maribora

Objavljeno 12 februar 2014 - 17:31

Slovenščina še dolgo ne bo izumrla, kvečjemu se bo samo spremenilo besedišče, kot se spreminja že več stoletij. Morda se nam zdi, da slovenščina šele zdaj vna veliko prevzema besede iz drugih jezikov, predvsem iz angleščine, vendar se je to dogajalo že od vsega začetka. Že razna germanska, slovanska, romanska in druga plemena so si med seboj ''sposojala'' besede. Trubarjeva slovenščina je vsebovala veliko nemških kalkov in nemcizmov. Res pa je, da so se vse te besede lepo zlile v jezik, semu prilagodile oz. se asimilirale. To, kar se dogaja dandanes z angleškimi besedami pa ... kaj pa vem, mogoče je kriv tempo oz. se preveliko število tujih besed prenese v slovenščino v tako kratkem času, da bi se lahko lepo prilagodile jeziku, ali pa smo pač Slovenci preleni, da bi jih skušali prilagoditi ali ustvariti njihove ustreznice.

 

Žalostno je, kakšen odnos ima večina Slovencev do slovenščine. Priznam, tudi meni ni slovenščina ne vem kako pretirano všeč, ampak je moj materni jezik in bo vedno ostala.  Ampak večina Slovencev se do nje obnaša, kot da je nastala nekje v 20. stoletju, kot da si jo je nekdo pač takrat izmislil in ni nič vredna. Pa slovenščina pravzaprav sega v 9.-10. stoletje, ko so nastali Brižinski spomeniki. Nastajati pa je začela verjetno še prej, le da takrat pač niso na veliko zapisovali.

 

Nikoli tudi nisem najbolj razumel, kako lahko nekdo raje uporablja kvalitetakvantitetaverzijavarianta, plan ipd., če pa imamo lepe slovenske besede kakovostkoličinarazličica, možnost/različicanačrt ... Slišal sem tudi, da veliko ljudi t. i. ''izražencev'' uporablja te prevzete besede, češ da bodo delovali bolj pametno in bolj prefinjeno, meni pa se zdi, da delujejo samo bolj kmečko in jezikovno gledano bolj ''neizobraženo''. Zame nekdo deluje bolj prefinjeno, če uporablja bolj slovensko izrazje. Recimo, če nekdo v nekem članku uporabi varianta in plan, je to zame enako, kot če bi uporabil šajtrga in šraufnciger. xD In ja, v pogovoru (s prijatelji) ponavadi tudi sam uporabim besedo verzija, ker bi me pač čudno gledali, če bi uporabil besedo različica ne uporabljam pa drugih besed. :)

 

Torej, slovenščina bo čez kakšnih 30, 50 let vsekakor drugačna; imela bo veliko več prevzetih besed, veliko domačih besed bodo zamenjale novejše besede iz drugih jezikov. Drugače pa imamo tudi veliko besed, kot so kavabananačokoladakakavavto(mobil)avtobusmotorhigiena in druge, ki so prav tako prevzete besede, a jih obravnavamo kot svoje oz. smo jih posvojili in se nad njimi ne pritožujemo. :)

 

Aha, pa tudi dvojini v pogovornem jeziku/narečjih ne kaže najbolje, kar se recimo odražava v: Včeraj sm vidu dve krave(Včeraj sem videl dve kravi.)

 

soncek je omenil, da bi naj bila slovenščina edini indoevropski jezik, ki je ohranil podobo oz. je najbolj podoben indoevropščini. Kolikor jaz vem, je to latvijščina, ki je tudi eden izmed najbolj konzervativnih evropskih jezikov.

 

Tukaj pa še 50 zanimivosti o jezikih, med drugim tudi nekaj o izumiranju jezikov. :D

 

(Hjoj, zdaj je vse skupaj verjetno izpadlo, kot da sem največji slovenist in še purist povrhu, čeprav to ni res. :D Bolje, da me kdo ne sliši govoriti kje ob kakšni kavi. xD Ampak sem ciljal bolj na splošno rabo jezika, knjižni jezik in predvsem tudi pisno obliko jezika. :kava: )


Kärleken kommer tillbaka. I en annan sång.

#36 modest-rose

modest-rose

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 29.11.2007
  • Lokacija: Capo d'Istria

Objavljeno 13 februar 2014 - 08:30

Pantalaimon, jaz bi te z veseljem peljala na kavo in ti pustila imet en daljši monolog, bi mi verjetno kar vrabčki plesali okoli glave :)

Zelo rada slišim lepo koriščeno slovenščino, čeprav jo pogosto tudi sama pačim, ker ne razmišljam preveč o tem.. Ma zdaj ko tako poveš, je verjetno meni isto smešno, ko nekdo pretirava s tujkami :) prijatelji/znanci, ki delajo npr na Rtv in imajo za seboj govorne vaje, me razumejo in me vedno radi razvajajos kakšnimi jezikovnimi bonbončki :)
Start by doing what's necessary; then do what's possible; and suddenly you are doing the impossible.

#37 avani

avani

    zasvojen

  • Člani
  • 370 prispevkov
  • Pridružen: 04.08.2013
  • Lokacija: Cloudbank

Objavljeno 13 februar 2014 - 13:51

Glavni onesneževalec slovenščine je angleščina. Mislim, da noben od sosednjih narodov ni toliko podvržen trendovskemu mešanju angleščine k domačem jeziku. Ne vem, a je slovenščina toliko nezanimiva, da jo je treba popestriti z angleščino...?

 

Iz mojega vidika slovenščina gotovo ima določene pomanjkljivosti. Angleščina pa je sploh globalen jezik, tako da bi bilo pravzaprav smešno pričakovat, da glede na globalizacijo in vsesplošno dostopnost do informacij tako vpliven in razširjen jezik ne bi pustil sledi tudi na naši ljubi slovenščini. Sicer mi je najmanjši problem uporabljat dostojno slovenščino in brez lažne skromnosti lahko rečem, da sem tako v slovnici kot izrazoslovju zelo dobro podkovana, ampak realnost je taka, da ima povprečen človek zelo redko potrebo po tem, da se izraža na način, ki slovenščini ne dela "krivice." 

 

Lepo se mi zdi, da se tudi danes še zna in prepozna talent za inovativno uporabo slovenskega jezika, da se poklonimo resničnim virtuozom poezije in proze, ampak taka slovenščina danes nima uporabne vrednosti. Se mi pa trenutno stanje vseeno ne zdi katastrofa internacionalnih proporcij. 

 

Ko bomo imeli dostojen ekvivalent srbskim kletvicam kot so " jebo ti ..." potem bom rekla, da si slovenščine resnično ne rabim več popestrit z drugimi jeziki. Zaenkrat pa si jo bom. Because I can.


Prispevek uredil/a: avani, 13 februar 2014 - 13:54.

Slika objavljena


#38 Donvita

Donvita

    zasvojen'c

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 17.12.2008

Objavljeno 13 februar 2014 - 16:21

Globalno poangležen svet gor ali dol. Meni je že iz razloga, ker se kvasi popačena-frazna angleščina (še posebej v vaši deželi sloveniji) in ne mi rečt, da gre za globalizacijo ;)...to je obični trend. In mi je anti...pa čeprav sem v GB preživela kar nekaj časa.



#39 avani

avani

    zasvojen

  • Člani
  • 370 prispevkov
  • Pridružen: 04.08.2013
  • Lokacija: Cloudbank

Objavljeno 13 februar 2014 - 16:43

Da smo Slovenci z veliko začetnico in je vse tuje boljše od našega, je jasno že dolgo. Smo rigorozno nefleksibilni v našem razmišljanju in tvoj način zagovarjanja svojega stališča mi to nekako potrjuje. V bistvu je srž tele debate to, da tebi angleščina kot taka ne sede. Meni pa nemščina ne, pa mi je vseeno jasno, zakaj imamo  "šraufnciger." 
 
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!


Slika objavljena


#40 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 184 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 13 februar 2014 - 17:48

Ok, zdaj ste se vsi osredotočili na tuje jezike. Ampak tukaj ni le vprašanje, če bo jezik kot tak propadel. Vprašanje je kakšen jezik bo slovenščina oz., je? Če si postavite zgoraj postavljena vprašanja, ki ji ponovno citiram: ...

 

Vprašanje ali je jezik bosojen na propad, če ga pišemo v slengu okolja iz katerega prihajamo? Ali s tem kažemo nespoštovanje jezika v osnovi? Kako pluti med razburkano vodo teh vprašanj, saj si vsenazadnje posameznik ni kriv, da govori tako kot govori - tako, ga je učila okolica, starši, šola, vrstniki, internet in podobno ali pač?  :morje:  Ali sami v realnem življenju govorite drugače kot v virtualnem?

Se vam to zdi dobro / slabo (za izrek jezika tudi v realnem življenju)?

 

... dobite kakšen odgovor?

 

 


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#41 rookie

rookie

    redni gost

  • Člani
  • 362 prispevkov
  • Pridružen: 08.04.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 13 februar 2014 - 18:41

Mislim, da slovenščina še kar nekaj časa ne bo izumrla. Po moje nič prej kot cela množica drugih svetovnih jezikov. Vsaj dokler ne bomo izumrli kot narod, ali pa bo človeštvo tako "napredovalo", da bomo vsi cyborgi in se bomo "pogovarjali" "po elektronsko", kot napovedujejo transhumanisti, ampak to je že druga tema :)

 

Meni je bila pa slovenščina vedno všeč. Morda prav zaradi vseh pravil, obilice izjem, pomenskih odtenkov, skratka vsega tega, kar jo naredi tako težko (saj je še večina Slovencev ne zna ravno dobro). Velikokrat, ko razmišljam o kakšnem slovničnem primeru, pomislim, kako je skoraj nemogoče, da bi se kakšen tujec (pa ne Slovan) lahko zares dobro naučil slovensko, ne da bi tu odrasel ali pa vsaj živel zares dolgo časa. 

 

Kar se tiče prevzemanja tujih besed, to ni nič neobičajnega. Tudi angleščina je recimo polna francoskih besed in obratno, tako kot drugi jeziki. Vsi jeziki prevzemajo besede trenutnega "svetovnega jezika" (v preteklosti ko svet še ni bil tako globaliziran, pa so imeli večji vpliv jeziki iz soseščine), danes je to pač angleščina, včasih je bila francoščina, pri nas tudi nemščina, jutri bo pa mogoče kitajščina. :) Mislim, da to jezik samo bogati.

 

Tako kot je omenil že nekdo zgoraj, jaz si recimo ne predstavljam slovenščine brez prevzetih besed. Npr. žur, masaža, cigareta, bencin, mikrofon, televizija, rentgen itd., če jih naštejem samo nekaj, ki se jih zdaj spomnim. Tudi mene pa zmoti, ko izobraženi ljudje uporabljajo tujke, ki imajo lepše ustreznice v slovenščini, kadar govorijo kje v javnosti ali pa recimo na televiziji. Da ne govorimo o knjigah ali člankih, tam me to še bolj zmoti. Kot da jih tujke naredijo večje strokovnjake :) Obstaja pa tudi druga skrajnost, pretiran purizem, ki tudi ni v redu, da poskusimo vse tujke na silo zamenjati s slovenskimi besedami. Tudi sam sem bil večkrat v dilemi ali uporabiti slovensko ustreznico ali pa kar tujko, sploh ker je slovenska ustreznica včasih preveč splošna ali pa celo spremeni pomen stavka, in je razumljivost besedila enostavno slabša. Sploh če je izrazje strokovno ali pa žargonsko in bi bilo vse kar bi dosegel z uporabo lepše slovenske besede to, da bi si bralec moral besedo v glavi prevesti v izraz, ki ga dejansko pozna, uporablja in povezuje s tem o čemer stavek govori. Se pa zdaj na žalost ne spomnim nobenega primera. 

 

Sem pa bolj starokopiten kar se tiče opuščanja slovničnih pravil, ki po mojem mnenju delajo slovenščino slovenščino, npr. dvojina, uporaba rodilnika pri zanikanju, sklanjanje po pravem spolu besed itd. Tu me pa zabolijo ušesa :D. Seveda je spet vse odvisno od tega koga slišim narobe govoriti ali pisati oz. komu je bilo namenjeno. Če je to novinar ali kdo ki javno nastopa, me bolj zmoti, kot če slišim branjevko na tržnici ali pa frizerko. Imam namreč to lastnost, da v vsem kar preberem ali pa slišim opazim napake :), pa ne da bi se kaj posebej trudil, ampak mi kar ven skočijo. In potem se pri sebi zgražam, češ, kakšne novinarje danes zaposlujejo oz. ali res nimajo niti za lektorja :D Verjetno zato, ker sem bil že v osnovni šoli pravi "grammar nazi"  :) in sem popravljal vse povprek, tudi in predvsem učitelje (I was a pain in the ass I know :)), ki so stisnjenih zob sprejeli popravek, kaznovati me zato seveda niso mogli. :D Seveda tega ne počnem več, razen dobrim prijateljem, ko se recimo komu zareče, ki razumejo štos in so enako občutljivi na lepo slovenščino :)

 

Sam govorico oz. pisanje (ne)zavedno prilagodim občinstvu. Ko se pogovarjam s prijatelji bom govoril v slengu, s precej tujkami, z izpuščanji samoglasnikov vred ("čist dobr" namesto čisto dobro), tudi spol besed spremenim (kup mlek namesto kupi mleko ali pa recimo kok je dons močn sonce.. čeprav zdaj ko razmišljam je to verjetno še vedno samo redukcija samoglasnikov, samo izpade pa kot da uporabim napačen spol.. ker če bi pa govoril v dvojini ali pa množini bi gotovo rekel pravilno dve sonci.. sorry I digress :)), čeprav se ostalih (dvojina, rodilnik) pa vedno držim. Če pa bi govoril v javnosti, bi pa poskusil govoriti čim bolj zborno. Tudi tu na forumu uporabljam drugačen jezik recimo v tej temi, od jezika, ki ga uporabljam v Moškem kotičku, ko je govora o recimo drkanju, kjer se mi zdi primernejša uporaba malo bolj sproščenega jezika. :)



#42 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 13 februar 2014 - 18:46

V premislek glede slovenscine le sledeci citat iz enega od molitvenikov, ki si jih lastim:
 

 

Da bi te bukvice obsegale vse, kar je treba vediti o molitveni družbi pod naslovom: "Naša ljuba Gospa presvetega Serca", se nahaja tu razlaganje te bratovšine, ktero je vstanovil veliki prednik te bratovšine, preč. o J. Chevalier, veliki prednik misijonarjev naj svetejšega Serca v Issoudun-u na Francoskem. Potem pride na versto kratek načert vsega, kar mora slehern ud te bratovšine delati ali pa opušati, da bi bil vreden otrok Marije, ktero hoče kot milo oblastnico najsvetejšega Jezusovega Serca častiti in na pomoč klicati. Tako bodo te bukvice ne le pripomoček za oživljanje pobožnosti, ampak tudi mogočen glas duši, naj se varuje vsega, kar bi jo nevredno storilo milosti Jezusa Kristusa in ljubezni Marije, prečiste Device. 

 
Naša ljuba Gospa presvetega Serca je Kraljica vesoljnega sveta.
 
Molitvena družba naše ljube Gospé presvetega Serca, v začetku majhna kakor gorčično zerno v evangeliju, je zdaj kakor drevo, ki obsenčuje vesoljno zemljo. Njegovi listi, brez števila jih je, so udje vsaktere starosti, iz vseh dežel, ki so se bratovšini pridružili in od nje življenje dobivajo; močne veje tega drevesa so razširjevalci in pospeševalci bratovšine, goreči spolnovalci svoje naloge; lepodišeče cvetje so molitve in druge dobre dela, ki se noč in dan vzdigujejo iz bratovšine, kakor prijetna vonjava; njegovo obilno in sladko sadje so zadobljene milosti, nepričakovane spreobernjenja in druge posebne dobrote, ki jih je Bog podelil temu novemu drevesu življenja, sreče in tolažbe.
 
In vse to je Mariji v čast, oznanuje, povišuje slavo njeno. Ta bratovšina je veličastna vez, ki druzi brez števila Marijinih častivcev po vsi zemlji.
 
Ali ne bo svet s tem obvarovan spačenosti, v ktero se pogrezuje ? Pobožen pisatelj pravi: "Svetá, ki odmeva od Marijne slave, Sin Božji gotovo ne bo končal, to naznanja vsim sercem vesel čut, na to se opira zaupanje Očega keršanstva."
 
Ako je tedaj svet preveč Marijin, da bi mogla Božja pravičnost pregrehe narodov s poginom kaznovati, vendar ni v toliki meri, kakor bi moral biti, da bi dosegel vse usmiljenje, kolikor ga potrebuje. Zato moramo ndaljevati in še v veči gorečnostjo vnemati duše za Marijino ime, slavo in ljubezen. Otroci, mladeniči, device, možjé, žene, starčki, vsi brez razločka, naj darujejo serce, moči in misli v službo in češčenje Kraljice nebés in zemlje, ki ravno tako polna dobrote, kakor polna veličastva visoko nad vsimi angeli in ljudmi kot Mati Večnega kraljuje in vlada.
 
Tudi otroci. Zakaj pa ne? Ali ne bo angel varh z veseljem gleda, ako se njegovemu varvancu nedolžne roke sklepajo in se uči izgovarjati zjutraj in zvečer ljubeznjive besede: "Naša ljuba Gospá presvetega Serca, prosi za nas!" Sv. Duh, ki ima v takem sercu še neomadeževano stanovanje, bo gotovo uslišal nedolžnega otroka.
 
Pot k Kristusu je Marija. Kjer je Marija ljubljena, češčena in znana, tam je tudi Kristus, ali pa bo v kratkem ljubljen, češčen in moljen.
 
Marija je ravno tako pot Kristusova k nam. Od nje moramo njegovo milost in ljubezen, zedinjenje z njim prejeti, v tem biti vterjeni, pokrepčani, ohranjeni in dokončani.
 
Kdor je Marijo našel in njeno dopadajenje pridobil, "je našel življenje in bo prejel zveličanje od Gospoda". (Preg. 8, 35.)
 
 
––"Marija Devica, Gospá Jezusovega presvetega Serca, ali molitvene bukve za vse kristjane, zlasti pa za brate in sestre te bratovšine v čast Naše ljube Gospé presvetega Jezusovega Serca.", 1875

Vsakrsno prepiranje o tem kako je slovenscina oh in sploh je nesmiselno. Jeziki evolvirajo tako kot evolvirajo ziva bitja.

(P.S. Nekaj typo-tov je mojih, nekateri pa so v knjigi.)


Prispevek uredil/a: ZmajFafnir, 13 februar 2014 - 18:48.


#43 lube

lube

    Častni član

  • Člani
  • 877 prispevkov
  • Pridružen: 14.09.2005

Objavljeno 13 februar 2014 - 21:13

Mislim, da trend razvoja jezikov gre v to smer, da bo enkrat obstal na svetu le en jezik - v zelo daljni prihodnosti.

"Language melting pot" - le kaj se bo izrodilo iz te kaše ;)


Ta prispevek je mogoče star in ne odraža trenutnega mnenja!


#44 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 14 februar 2014 - 04:13

lube: Zelo verjetno. Najverjetneje konglomerat mandarinske kitajscine in anglescine. Podobno kot v seriji Firefly.
There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#45 Keiris

Keiris

    nov na sceni

  • Člani
  • 207 prispevkov
  • Pridružen: 07.06.2011
  • Lokacija: Tralfamador

Objavljeno 15 februar 2014 - 12:45

Kar mene konkretno skrbi glede uporabe slovenskega jezika, je dvojina. Ta naša lepa dvojina! Vedno več srečujem (predvsem) mladih, ki, iz meni neznanega razloga, raje uporabijo množino v primeru, ko je obema (ali vsem) udeleženim klepeta jasno, da je pravzaprav govora o dvojini. Sicer sem mnenja, da gre v teh primerih za nek strah pred dvojino ali celo rahlo pomanjkanje samozavesti (ampak tu že globoko bredem), v nekaterih predelih Slovenije pa za navado, ampak v nobenem primeru mi tovrstno ignoriranje dvojine ni nič kaj po godu. Bojim se, da se bo s časom izkrivil ali izničil zame najlepši element (ali stran/stvar) slovenskega jezika. Mogoče je strah neupravičen in nikakor ne trdim, da je opuščanje dvojine novi trend, ampak samo podajam svoje opažanje. 

 

 


Fall seven times, stand up eight. 


#46 Eos23

Eos23

    Častna članica

  • Člani
  • 959 prispevkov
  • Pridružen: 11.03.2008
  • Lokacija: Povsod in nikjer.

Objavljeno 16 februar 2014 - 17:00

Torej ... Sama se še najbolj strinjam s tem, kar je zapisal ZmajFafnir:

Vsakrsno prepiranje o tem kako je slovenscina oh in sploh je nesmiselno. Jeziki evolvirajo tako kot evolvirajo ziva bitja.

Prepričana sem torej, da izumrl ne bo, se bo pa vsekakor še preoblikoval ter verjetno asimiliral v kakšnega drugega.

Najverjetneje konglomerat mandarinske kitajscine in anglescine.

Se strinjam, da sta to ^, zraven ruščine in španščine ter francoščine favorita za popolno asimilacijo ne samo slovenskega jezika, temveč tudi večine ostalih. Sama npr, obožujem slovenski jezik, predvsem zaradi naših posebnosti - dvojina, le trije časi itd., zato se zanj ne bojim, Vsekakor mi je pa tudi všeč pobuda, da se uporablja čimveč izvornih besed, vendar, ko slišim besedo 'sijalka' namesto 'žarnica' ter 'razpočenka' (ali je 'izbočenka'?) namesto 'žemlja', se mi kar dlake naježijo ... Zato se mi tudi zdi kakršnokoli umetno poseganje v razvoj jezika izrazito nesmiselno početje. Jezik je namenjen sporazumevanju, ki je posledica trenutnih nagibov in takšno poseganje naredi več škode kot koristi.Dober primer je esperanto in vsi ustali 'umetno ustvarjeni jeziki' ... Prav tako pa se mi zdi nesmiselno tudi neko neosnovano upiranje spremembam in vztrajanje pri zastarelih (slovničnih) pravilih ...

Sama recimo v neuradnih pogovorih uporabljam zelo veliko tujk in strokovno zvenečih besed, ker se mi pač ne da porabiti pol ure, da poiščem ustrezno besedo, včasih pa se mi tudi zdi (sploh, ko prevajam kakšno besedilo iz anj v skj), da nekatere tuje besede veliko bolje izrazijo sporočilo. Takšne so npr. 'infatuation', 'obese' ali 'tend to do smth' ... Ko pa slišim ali preberem kakšno sporočilo v tekoči, knjižni obliki našega lepega jezika, pa se lahko vedno znova tudi zaljubim ... Tako v samo besedilo, kot jezik in/ali tistega, ki sporočilo 'odda'.


There is nothing noble in being superior to your fellow man; true nobility is being superior to your former self.
You are NOT invited to the other side of (in)sanity.
Ex cineribus resurgam, ferox et potens.

#47 avani

avani

    zasvojen

  • Člani
  • 370 prispevkov
  • Pridružen: 04.08.2013
  • Lokacija: Cloudbank

Objavljeno 16 februar 2014 - 17:10

ko slišim besedo 'sijalka' namesto 'žarnica' ter 'razpočenka' (ali je 'izbočenka'?) namesto 'žemlja', se mi kar dlake naježijo ...

 

Meni je najbolj močna od vseh "zgoščenka" rofl.gif (CD-jka ali "compact disc" po domače).


Slika objavljena


#48 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 17 februar 2014 - 07:14

Meni osebno se lasje postavijo pokonci ob prevajanju strokovnega izrazoslovja s podrocja racunalnistva in (v manjsi meri) tiska; preprosto zato, ker je v IT de facto strokovni jezik anglescina, v tisku pa nemscina. Da pa bi na vsak nacin morali imeti za vse tuje izraze tudi ustrezen slovenski nadomestek, je pa tudi bedarija vredna samega Toporisica. (Z velikim scepcem Gradisnika)


There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#49 Pantalaimon

Pantalaimon

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 08.03.2012
  • Lokacija: Okolica Maribora

Objavljeno 19 februar 2014 - 00:39

Pantalaimon, jaz bi te z veseljem peljala na kavo in ti pustila imet en daljši monolog, bi mi verjetno kar vrabčki plesali okoli glave :)

 

Haha, mislim, da bi namesto vrabčkov plesali kar golobčki. xD

 

 

 

Torej, zdaj smo si na jasnem, da slovenščina, vsaj dokler še bomo živi člani tega foruma, ne bo izumrla. Se pa že danes poznajo določene smeri v razvoju slovenščine, recimo izginevanje dvojine v nekaterih narečjih, predvsem pri ženskem spolu. Se je pa slovenščina zelo spremenila od 18. stoletja. Če dam eno besedilo za primer (iz Japljevih pridig, ki sem jih imel pri seminarski xD):

 

»On je ena oſsa, en ſèrſhen, katęri tęm dęlovnim zhebelam med ſpyé; on je enu ſhkodlivu sęliſhe, kateru ſók te semle povsame, katęri bi snal drugim nuznim inu potrębnim sęlisham raſt, inu shivlenje dati; ...«

 

(On je ena osa, en seršen, kateri tem delovnim čebelam med spijé; on je enu škodlivu zeliše, kateru sók te zemle povzame, kateri bi znal drugim nucnim inu potrebnim zelišam rast, inu živlenje dati; ...)

 

(On je osa, sršen, ki delovnim čebelam pije med; je škodljivo zelišče, ki zemlji jemlje sok, ki bi lahko drugim uporabnim in potrebnim zeliščem nudil rast in življenje ...)

 

Vidimo lahko, kakšna je bila ''knjižna slovenščina'' takrat in kakšna je danes. :) Veliko je nemcizmov in nemških kalkov, ki so jih potem prečistili in zamenjali s slovenskimi besedami. :) Se mi pa zdi, da se je slovenščina v teh par sto letih veliko bolj spremenila kot recimo angleščina.

 

Kar se tiče svetovnega in edina superjezika, pa mislim, da smo šli malo predaleč v prihodnost.  :D

 

Teh Toporišičevih skovank pa je kar nekaj, med drugim vrženček (tisti žeton za avtobus), mesni krof (hamburger), nakolenčnik (prenosnik) in še bi se našlo ... Mislim, da je izumil tudi neko besedo za slušalke, ampak se je ne spomnim ...


Kärleken kommer tillbaka. I en annan sång.

#50 Jojen

Jojen

    gay friendly

  • Člani
  • 13 prispevkov
  • Pridružen: 27.04.2012
  • Lokacija: Celje / Ljubljana

Objavljeno 13 marec 2014 - 03:04

Čisto tako, glede vplivov na jezik, okoli 30% angleških besed na primer izvira iz francoščine, še naslednjih 30% pa iz latinščine. Iz starih germanskih jezikov (vklučno z middle english) le malo manj kot 30% (vir). Pa angleščini še vedno rečemo angleščina in jo dojemamo kot samostojen jezik.

Hkrati si angleščina tudi sposoja raznorazne besede iz zelo različnih jezikov, danes še bolj kot včasih.

 

Da sploh ne govorimo o izgovorjavi. Če bi mi kdo povedal, da se je v stari angleščini two knights dejanko tudi izgovorilo kot tvo knikts (in da je podobno tudi z vsemi tihimi k-ji ali drugimi tihimi črkami), ne bi verjel, pa vendar je tako.

Iz tega istega vira prihaja še druga dragocena lekcija, da je govorjeni jezik tisti pravi. Seveda ne, ko nek posameznik naredi neko slovnično napako, ampak, ko je uporaba dovolj močno razširjena, se lahko spremeni tudi slovnica. Jezik, predvsem govorjen, ni toga stvar (pa tudi pisan - saj je v poeziji in tudi prozi vendar vse dovoljeno, dokler temu pripisujemo umetniško vrednost).

 

Slovenščina bo še dolgo obstala /Stati inu obstati/, čeprav si pa nekako lahko predstavljam, da bo, ko/če bosta kdaj ostala le še dva govorca slovenščine, zgodba podobna tisti o zadnjih živečih predstavnikih nekega jezika, tik pred izumrtjem, ki nista hotela govoriti drug z drugim. :D Šalo na stran.

 

Ko je govora o globalizaciji, se mi kljub vsemu ne zdi, da bo kdaj popolnoma prevladal en sam jezik.

Že res, da uporabljajo recimo v JV Aziji nekakšno mešanico angleščine in lokalnega jezika (pa naj bo to tajščina, filipinščina, malezijščina, tudi kitajščina), a je nikakor ne bi mogli označiti kot neko različico angleščine. Če že, obstaja več možnosti, da se te verzije zlijejo v nov jezik, ki ni ne angleščina ne tisti jezik.

Drugače je v J Ameriki, kjer angleščina sploh ni tako pogosta, ker je dovolj veliko območje govorcev španščine. Podobno je tudi z francosko Afriko itn.

 

Vsekakor pa je res, da ima angleščina prednosti pred ostalimi jeziki. Nima sklonov (ampak konec koncev teh tudi precej drugih svetovnih jezikov nima), nima spolov, nima tikanja/vikanja in pa kar se mi zdi da sploh v trenutnem času predstavlja veliko prednost (ali slabost - ker se zato spreminja bistveno hitreje) pred drugimi jeziki - angleški glagoli nimajo ustaljene oblike, zato je izjemno preprosto iz samostalnika nekaj spremeniti v glagol ali obratno. Potem pa naj se ubogi slavisti mučijo z novimi oblikami (to like - a like / všečkati - všeček? malo smešno izpade :)). Zato pa je bolj preprosto kar prevzeti tujo besedo.

 

Da ne bo zdaj preveč izpadlo, da sem za jezik brez pravil. Še vedno se zdrznem ko kdo kaj zanika, pa ne uporabi rodilnika ali pa uporabi množino namesto dvojine - sploh na televiziji, kjer nimajo izgovorov, ker tam je poznavanje komunikacijskih orodij, kar jezik s slovnico vred vsekakor je, res eden pomembnejših delov njihovega dela. Ampak ne vidim pa kot nek velik greh, če nekdo uporabi starš v edninski obliki in ne le kot množinski samostalnik.

Podobno je potrebno razumeti posebnosti narečij, še vedno pa upoštevati, da knjižni jezik je en sam.

 

Da se za konec le še enkrat dotaknem globalnega jezika. Za čas čez več kot tisoč let nektere napovedi pravijo, da velika večina besed, ki so danes del našega vsakdanjega jezika, ne bo več v uporabi. Predvidevati v katero smer se bo razvil jezik, pa je podobno, kot napovedovanje, v katero smer se bo razvila evolucija živih bitij - žal je preveč neznanih spremenljivk, da bi lahko rekli karkoli drugega kot to, da bo drugačen, kot je danes. 






0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov