Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slovenski jezik. Obsojen na propad ali ne?


63 odgovorov v tej temi

#1 Gost_FirstTimer_*

Gost_FirstTimer_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 16 april 2004 - 13:07

Pozdravljeni!

Z vklučevanjem v Evropsko unijo je Slovenija naredila korak proti skupni evropski identiteti. Ampak v primerjavi z ZDA Eropa nima enotnega jezika, mi se v prvi vrsti počutimo Slovenci in nato šele evropejci, kaj je po mojem mnenju tudi porav. Slovenski jezik kot materni jezik govori le nekaj več kot 1.000.000 Slovencev. S tem, ko se odpiramo tujini, je pod vprašanjem tudi obstoj slovenkega jezika. Germanizem in anglizem sta v našem jeziku vsak dan bolj prisotna.

Ali menite, da bi morali Slovenci zascititi svoj jezik ali menite, da je jezik živa stvar, ki se razvija, v katerokoli smer pač že? Menite, da lahko zaradi vse močnejsega vpliva angleščine slovenščina izgubi svoje značilnosti? Vsekakor je v našem besednem zakladu vse več besed, ki izvirajo iz angleščine, nekatere poslovenimo, druge ostajajo tujke. Pristne slovenske besede pa počasi odhajajo iz naših besednih zakladov. Ali je po vašem mnenju to davek globalizacije, ki jo moramo mali narodi plačati?

Kakšno pozornost bi po vašem mnenju morala nameniti država varovanju slovenskega jezika ali so ta prizadevanja, tudi zavoljo nerazumnih zakonov, ki naj bi ohranjevali slovenski jezik, obsojeni na propad, dolgoročno gledano seveda.

Kaj vam predstavlja slovenski jezik?

LP FTT

#2 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 187 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 april 2004 - 14:17

Slovenski jezik mi predstavlja jezik, ki mi mori s sklanjatvami, in katerga govorim vsak dan :evil: :mrgreen:

Mislm, da je malo ogrožen, toda ne tok da bi bilo treba zganjati paniko.
Se mi zdi pa cool, ker zdaj v EU je tudi uradni jezik - se lahko vsaj govori v svojem maternem jeziku. Sicer pa jih več kot 1 miljion govori :) Tukaj so še izseljenci, kateri ga znajo in tud lahko govorijo, in Slovenija. Vsaj po narodnostni pripadnosti.

Lp :wink:


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#3 AmyLee

AmyLee

    nov na sceni

  • Člani
  • 274 prispevkov
  • Pridružen: 11.01.2004
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 16 april 2004 - 14:23

Hm...premalo nas je da bi se borili proti angleškemu jeziku. Jaz se proti njemu borim z uporabo nemškega, sam dvomim da je kaj bolše zaradi tega.=) Slej ali prej nas bo požrl kak tuj jezik, ker smo premajhni...

Slov. j. manjka precej besed oz besednih zvez. Ampak uporabljam ga še kar naprej...whatever!

#4 Gost_FirstTimer_*

Gost_FirstTimer_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 16 april 2004 - 14:25

Govori že, a jim slovenščina ni materni jezik, to je pa VELIKA razlika.

#5 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 187 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 april 2004 - 14:26

Ja pač ni materni jezik. Sj tud ang. za večino ni, pa nimaš kej zdj bo EU in tko bo pa pika :mrgreen: Zdj jz mam rajš angleščino, kot nemščino, sicer se pa učim latinščino sam to mi nč ne pomaga, razn če koga pošlm u tri ... materne :evil:

Lp :wink:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#6 ragazzo

ragazzo

    piščan'c

  • Člani
  • 125 prispevkov
  • Pridružen: 27.12.2003

Objavljeno 16 april 2004 - 15:40

Slovenski jezik ima veliko besed, samo ne poznamo jih.
Jaz se namreč trudim, da čimbolj sledim knjižni normi...ampak mi ne uspeva najbolj :x .

Le potrudit se moramo, ampak kaj naj človek naredi, če je vse tako kul, ful, špon, ejga, kwa...blablabla...potem pač sami zapademo tam, kjer smo.

Lep deževen dan še naprej.
LPB
Dicono che alla mia età si deve ridere, ma chi lo dice non sà che alla mia età si piange per due occhi castani, per una voce un pò strana, perchè non ti guarda e non si accorge di te.

#7 spelca77

spelca77

    izkušen

  • Člani
  • 885 prispevkov
  • Pridružen: 22.03.2004
  • Lokacija: Tukaj in zdaj

Objavljeno 16 april 2004 - 18:24

ko bomo zaceli obcutit, da nam narodna identiteta bledi, se bomo cisto spontano oklenili jezika...

vem iz izkusenj... ceprav mi redna uporaba angleskega jezika (ze) dela probleme pri pisanju v slovenscini.. sem cisto spontano zacela uporabljat bolj "knjiznicno" verzijo slovenscine.

kaj naj drzava naredi okrog tega... hm... jaz bi rekla kaj naj NE naredi... naj ne klecne pred tujino in zmanjsa enakovrednost nasega jezika v institucijah EU. samo to... ni treba oddajat/prodajat tistih stvari, za katere ne prosijo.. (nasi politiki so prav specializirani za to)

slovensicna je ziv jezik. kar pomeni da bomo uporabljali tudi sleng, pa zargon in tujke. z njimi nimam problema. samo da znamo napisat tudi nekaj normalnega, za objavo v pismih bralcev, uporabo v parlamentu (vcasih se mi jezijo lasje, ko poslusam poslance), za solo ali v sluzbo.

pa cisto mimogrede... tudi jaz sem ful sovrazila slovensko slovnico... pa mi je pomagala pri ucenju drugih jezikov in takrat, ko sem nekaj casa tudi poucevala anglescino. vecina americanov na primer nima pojma o razliki med smaostalnikom in glagolom... potem pa ni cudno, da se niso sposobni nauciti tujih jezikov razen napiflanih dialogov iz osnovnih jezikovnih vadnic....
"Wheresoever you go, go with all your heart." (Confucius, 551 BC-479)

#8 Nara Yulia

Nara Yulia

    zasvojen'c

  • Člani
  • 445 prispevkov
  • Pridružen: 31.12.2003
  • Lokacija: Lj

Objavljeno 19 april 2004 - 12:52

Jaz imam slovenscino kot jezik zelo rada, ker je nekaj posebnega.
:clap:
Malo govorcev, zanimive posebnosti (ala dvojina, sklanjanja, spreganje, cisto posebni slovnicni postopki), dokaj tezek jezik, ki se ga kot otrok hitro naucis, kasneje imas pa veliko prednost pri ucenju tujih jezikov, ker so povecini lazji od slovenscine (vsaj evropski).

Glede polozaja v EU ... Nekaj casa sem zivela v tujini in tudi vecji narodi od nas cutijo velik vpliv anglescine na svoj jezik. Odzivi so pa razlicni, od histericnega preganjanja anglescine na eni strani (recimo Francija) do pragmaticne brezbriznosti (recimo Nizozemska). Pred vplivom anglescine so po svoje najbolje zavarovani Spanci in Italijani, ker so 1. dokaj nenadarjeni in leni za jezike in 2. imajo izredno slab osnovno in srednjesolski sistem, kar se tice ucenja tujih jezikov in tudi mladi ne zanjo toliko, da bi se lahko na ulici pomenil o najbolj osnovnih stvareh.

Torej ... veliko modelov, kateri je najbolj primeren za Slovenijo, je vprasanje. Nezananje sigurno ne, ne zato, ker smo premajhni (kako mi gre na zivce ta argument - Luksemburzanov je 450 000, pa imajo ogromen vpliv v EU), ampak, ker imamo premajhno kapitalsko moc in ker take nerazgledanosti ne odobravam.

Povrhu tega je treba tudi upostevati, da imamo Slovenci do svojega jezika zelo specificen odnos, ker je dejansko kar najpomembejsi temelj nase indentitete, kar pri drugih narodih ni tako zelo izrazeno (velik del zahodne Evrope je v bistvu mulitlingualen, vsaj v parksi, ce ze ne pa papirju) in imamo obcutek, da z vdiranjem anglescine in napovedanim kolapsom slovescine propada tudi nasa indentiteta. Kar je po svoje zalostno. Kje je nasa razvojna strategija, gospodarstvo in tako naprej? Jezik je seveda trademark drzave, ne more pa biti vse, kar nas loci od drugih.

Po drugi strani pa: anglescina, ki jo danes uporablja ves svet, je ze tako zmrcvarjena in preoblikovana, da ni vec podobna niti amerikanscini, kaj sele britanscini. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem na kaksnem busu v tujini potrebovala 5 min ali vec, da sem sploh doumela, da kaksna imigranta govorita anglesko! Torej se anglescina spreminja v nek svetovni nadjezik, kjer je samo baza angleska, vse ostalo pa prilagojeno drugim kulturam in v bistvu nek nov jezik.
How often have I said to you that when you have eliminated the impossible, whatever remains, however improbable, must be the truth? (Sir Arthur Conan Doyle)

#9 spelca77

spelca77

    izkušen

  • Člani
  • 885 prispevkov
  • Pridružen: 22.03.2004
  • Lokacija: Tukaj in zdaj

Objavljeno 19 april 2004 - 14:03

Odlicen komentar, Nara Yulia!
"Wheresoever you go, go with all your heart." (Confucius, 551 BC-479)

#10 Gost_FirstTimer_*

Gost_FirstTimer_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 19 april 2004 - 15:01

By Driver (ne, nism jest tega spisu):

Slovenščina bo z vstopom v EU postala eden izmed URADNIH jezikov EU, to pomeni, da bodo v slovenščino prevajani vsi uradni dokumenti EU. Ne bo pa slovenščina DELOVNI jezik EU, kar pomeni, da največkrat dokumentov, ki so šele v pripravi, ne bo v slovenščini, ter da bo delo v posameznih delovnih skupinah, komisijah itd potekalo v enem izmed DELOVNIH jezikov (npr. angleščina ali francoščina).

Z vstopom v EU ne bo slovenščina čisto nič bolj ogrožena, kot do sedaj. Ogrožajo jo namreč pojavi in tendence, ki so v naši družbi prisotni že dalj časa. Poglejmo nekaj primerov.

Primer 1:
Na neki fakulteti je pri določenem predmetu potrebno osvojiti neko znanje, knjige o tem v slovenščini pa ni. Zato se vsi učijo iz, recimo, angleške knjige, ki obravnava to področje. Na ta način sicer študentje osvojijo znanje o tem področju, vendar ga osvojijo v tujem jeziku. Izrazoslovje s tem v zvezi imajo od tu naprej le v tem jeziku. Ko se to nadaljuje in pridejo diplomiranci v poslovno okolje se pri svojem delu srečujejo s težavo, kako se o določenih situacijah, pojavih... izraziti v slovenščini. In ker to ne gre zlahka, se uporabljajo tuji izrazi. Tako se slovenščina postopoma izriva iz poslovnega življenja.

Primer 2:
Tuja družba v Sloveniji ustanovi hčerinsko podjetje ali podružnico in zaposli domačine, na vodilna mesta pa pripelje svoje ljudi, ki seveda slovensko ne obvladajo. Zaradi lažjega komuniciranja na delovnem mestu zahtevajo od najožjega kroga svojih sodelavcev komuniciranje v tujem jeziku. Ti slednji iz različnih razlogov (nočejo se zameriti, nočejo biti videti nevešči tujega jezika in podobno) tem zahtevam ugajajo. Temu sledi to, da se zapisniki z raznih sej pišejo v tujem jeziku, da se tudi interni akti, navodila in podobno pišejo v tujem jeziku in tako to pride vse do zadnjih zaposlenih, ki morajo vse to razumeti in spoštovati, tu so pa že težave. Pa ne gre samo za to, da enostavno ni mogoče od vseh pričakovati, da bodo tuji jezik obvladali kot svojega, enostavno gre za to, ali ima nekdo pravico v svoji državi na delovnem mestu uporabljati svoj jezik.

Pri manjših jezikih je opaziti, da so vedno v nevarnosti, da bodo prestopili tisto magično mejo, ki vodi le še v pozabo in smrt. Ta meja je ravno v tem, da jezik ne utegne več slediti razvoju na vseh področjih, ekonomija, biologija, kemija, fizika, računalništvo... enostavno zaradi tega, ker ga ne uporablja več zadosti veliko število ljudi, ki bi hkrati vsak na svojem področju skrbeli za to, da se sproti tvorijo novi izrazi ali predelajo stari, da bi služili za potrebe nove terminologije na vseh razvijajočih se področjih. Ko se to zgodi, se jezik ne razvija več, in ko se ne razvija več, postane čez nekaj časa težko uporaben za številne poslovne, znanstvene in podobne priložnosti, čez nekaj časa pa tudi za vsakdanje življenje. Na koncu ostane samo še v osnovnih sporočilih: v ljudskih pesmih, v imenih krajev, v števnikih in imenih za dneve ter mogoče še kje. Da ne bo pomote, ti procesi se ne dogajajo samo v Aziji in Afriki, ta proces je doživelo mnogo manjših evropskih jezikov in to v ne tako davni preteklosti. Jezik, ki stopi na tako pot, je zelo težko obuditi nazaj. To je uspelo predvsem keltskim narodom in to predvsem zaradi tega, ker je pri njih zaradi posebnih kulturnih in socioloških razmer zavest o pripadnosti keltski skupini živela še po tistem, ko niso več govorili svojega jezika. Tako so Irci od propadal rešili svoj jezik, Valižani pa že skoraj izumrli jezik vrnili nazaj v življenje. Ta dva uspeha sta pripomogla k temu, da so se jezikoslovni in narodnostni navdušenci spravili oživeti še dva v bistvu že mrtva keltska jezika, in to jezik Cornwalla (JZ Anglija) in jezik otoka Man (otok med Anglijo in Irsko). Otok Man, ki tudi sicer v okviru Združenega kraljestva uživa posebno avtonomijo, ima že svoje uradno glasilo tudi v starem keltskem glasilu, jezik pa oživljajo tudi že s pomočjo radijskih in televizijskih programov.

Keltom je uspelo, zaradi specifičnih razlogov. Pa mislite, da bi to uspelo tudi Slovencem, če bi že enkrat slovenščina krenila na žalostno pot? Bojim se da ne. Razloge vidim predvsem v tem, da je iz vse slovenske zgodovine izpričano, da kdor je enkrat izgubil stik z narodom in jezikom, mu je bil za vedno odtujen. Žal danes v Avstriji med nemško govorečimi Korošci in Štajerci ne bi uspeli s propagando, da imajo slovenske korenine in da naj se naučijo nazaj slovenščine. Nimajo več zavesti o tem. To zavest so Kelti ohranili. Ves čas so se namreč počutili Kelte, tudi ko so že nekaj stoletij govorili le angleško.

In za konec, odgovor na vprašanje, ki si ga mnogi zastavljate: zakaj pa vse skupaj? zakaj toliko truda za ohranjanje ali oživljanje nečesa, ko pa je ja pomembna samo komunikacija med ljudmi? Odgovor leži v tem, da jezik pač ni samo sredstvo komunikacije med danes živimi. Je sredstvo komunikacije potomcev s svojimi predniki, je sredstvo komunikacije samega s seboj. Jezik si predstavljajte kot velik zaboj, v katerem so besede, ki služijo tej komunikaciji, in v ta zaboj se skozi čas nalagajo vedno nove besede. Med temi besedami so vedno take, ki jih uporabljamo bolj pogosto in vedno so tudi take, ki ležijo nekje pri koncu zaboja, ki jih skoraj ne vidimo in se jih tudi ne zavedamo več, pa nam pridejo vedno znova prav, ko prebiramo kak sočen roman iz 19. stoletja, ko v roke vzamemo pismo pradeda iz prve svetovne vojne, napisano nekje v rovu za fronto, ko se peljemo mimo kakega kraja z zanimivim imenom... Jezik enostavno ŽIVIMO, ne samo govorimo, predstavlja nam sredstvo komuniciranja, vez s preteklostjo, neizčrpen zaklad za različne raziskovalce, nepogrešljiv vir za zgodovinarje.

Toliko o tem. Imejte se lepo, pazite nase in na druge.

LP FTT

#11 Nara Yulia

Nara Yulia

    zasvojen'c

  • Člani
  • 445 prispevkov
  • Pridružen: 31.12.2003
  • Lokacija: Lj

Objavljeno 19 april 2004 - 16:29

Se en primer je pozabljen: hebrejscina, ki ima enih 4000 let luknje v razvoju, saj ze v casu Kristusa ni bila vec ziv jezik, pac pa samo jezik svetih tekstov, vsakodnevna komunikacija je potekala v aramejscini. Danes je hebrejscina, dobesedno obujena od mrtvih in ustrezno nadgrajena, uradni jezik drzave Izrael. :clap:

Osebno je moje mnenje, da je cas vendar bolj naklonjen manjsim, eksoticnim jezikom, kot se zdi na prvi pogled. :D
How often have I said to you that when you have eliminated the impossible, whatever remains, however improbable, must be the truth? (Sir Arthur Conan Doyle)

#12 zappy

zappy

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 10.04.2004

Objavljeno 19 april 2004 - 21:06

Res je, da nisem strokovnjak na podrocju slovenscine, kaj sele jezika, vendar so bile prve besede, ki so se izgrulile iz mojih ustec, in so jih tufi moji starsi prepoznali kot besede, ravno v slovenscini. In kaj ces. Cloveku po toliko-in-toliko letih nekako priraste k srcu tole slovencljanje.
Moje osebno mnenje je, da se slovenscini se nekaj desetletij ni cesa bati, kaj se bo z njo dogajalo kasneje pa bogsigavedi. Obstaja najbrz verjetnost, da bo nas jezik pocasi izumrl. Mislim pa, da je veliko bolj verjetno, da se bo se naprej razvijal, ako mu bomo (Slovenci in njih Avtoritete) to dopustili. Jezik je ziv ravno tako kakor njega govorci in pisci. Poglejmo samo prve slovenske pisane besede - koliko so res podobne danasnjemu jeziku? (in kako drugacna je bila slovenscina samo kaksnih dobrih 100 let nazaj...)
Slovenscina seveda ima svoje probleme in veliko jih, pomojem, izhaja iz nasega odnosa do jezika. Mar ni zalostno, da je pouk slovenscine (poleg matematike) najbolj splosno osovrazen predmet v nasem solstvu? In potem je tu knjizna slovenscina - dasiravno naj bi se dosledno uporabljalja v javnih obcilih in naj bi jo znali ter poznali vsi mi, jo najbrz najbolje obvladajo tujci, ki jim je slovenscina tuj jezik (no saj je tako najbrz pri vseh jezikih). ...in bi prijatelju, ki bi se z nami pogovarjal v knjiznem jeziku, najraje prisolili eno okrog kepe, da bi nas le nehal muciti.
Najbrz je problem tudi v branju knjig slovenskih avtorjev, saj naj bi (spet - samo pomoje) ravno pisatelji (pesniki oz. pevci) in drugi ljudi (ludi), ki se aktivno ukvarjajo z jezikom, sirili, gojili in razvijali nam tako drago besedo. (kdo pa ima dandanes sploh se cas za branje, ko pa nam "svetiles" tako usluzno ponuja (beri - tlaci) premicne-barvne-slike-z-glasom za nase oko in uho) ....
Na, pa sem izgubil rdeco nit (in roza in crno) in bom zatorej prenehal s temle, za bistroumje izdajajocim se, pisarjevanjem.
Naj recem le se:
Dosihmal bodemo mi govorili jezik slovenski, o izumrtju strah je vsak odvec. Odsihdob beseda nasa pa zamre, pisana nam bo v zgodovini jezika pela slavo.
no skratka. jst mislm da se je treba z jezikom, kokr z usemi drugimi stvarmi, pac igrt, pol se bo pa vidl kaj in kako bo. skrbet pa nkar prevec - sej se lohk ze jutr asterojid zaleti u ns, pa nm naenkrat neu nc vec vazn kua se dugaja s slovo.
in lepe pozdrave z emone v dezeli kranjski!

#13 MentToBe

MentToBe

    nov na sceni

  • Člani
  • 217 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2004
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 19 april 2004 - 23:38

Jezik se itak nenehno spreminja skozi zgodovino. Saj tud Prišeren ni pisal v isti Slovenščini, v kateri mi zdaj govorimo kar pač govorimo, da ne gremo nazaj do Trubarja al pa še kam dlje.

Slovenščina ali katerikoli drugi jezik pa pač ne bo umrl dokler ga bomo/bodo ljudje čutil za svoj intimen jezik. Tist jezik v katerem lahko kaj poveš, ko rabiš prjatla al pa se zjokat čist tko.

Pomen pa težo materinega jezika sem sama spoznala. Bila sem hjah v Nemčiji pač, ker sem se šla tja kulirat, ampak tam skoraj nisi mogel govorit v svojem jeziku (razen prve mesce ko nas je bilo Slovencev mal več). Dojela sem, da po angleško al pa po špansko pač ne morem povedat tako kot bi po slovensko. Saj lahko rečeš I AM AFFRAID, al pa YO TENGO MIEDO al pa karkol, ampak ne čutiš isto kot če rečeš simpl po domače STRAH ME JE. Dojela sem, da sem v tujem jeziku razcepila povezavo besede in čustva in dokler bomo tako čutili, bo Slovenščina živela.

Preprosto ostaja materin jezik od rojstva sem ga poslušala, v njem so korenine, Trubar, Prešeren, Kosovel, ... in tega pač nek drug jezik ne bo mogel zamenjat. Vsaj še nekaj stoletij ne po mojem. In ne dam prav Svetlani Makarovič, ki je v polnočnem klubu hotla povedat, da imamo v Slovenščini trde izraze za povedat Rad te imam al pa Ljubim te.... Ljubim te lahko vse pove, če je rečeno tako kot je treba s srcem in identiteto. Če je Ljubim te trdo, kaj je pol tolk lepega na španskem Te Quiero al pa celo grškem Sagapo?????????????

Slovenščina je edinstven jezik za izraz edinstvene poetike. Take v svetu pač ni. Samo v Evropi, če narediš nekaj primerjav za posamezne besede, vidiš, da morajo jeziki nekje imet skupne korenine, Slovenščina je pa samosvoja in je tudi prav tako. Saj deliti jo sploh ni treba. Važno je, da ostane v nas.

Ave

#14 Ganimed

Ganimed

    zasvojen'c

  • Člani
  • 573 prispevkov
  • Pridružen: 30.12.2003
  • Lokacija: Arena

Objavljeno 20 april 2004 - 01:29

Sigurno je, da je slovenščina živ jezik in se bo spreminjal, kot se je vedno doslej. Ne bi se spuščal v filozofske razprave, le nekaj preprostih misli. Sam sem navajen, da v komuniciranju na svojem domačem območju, s prijatelji in sorodniki, govorim v dialektu ... drugače pa v knjižnem jeziku, tudi tukaj na forumu, kar mislim, da mi dobro uspeva. Razlogov je več: če bi z ljudmi, ki niso iz moje pokrajine, komuniciral v dialektu, me vsaj pol ne bi razumeli, zato sem navajen hitro preklopiti na knjižni jezik, kar mi je hkrati tudi »trening« le-tega. Končno sem zaradi študija in drugih okoliščin, tudi zaradi svoje spolne usmerjenosti, spoznal kar lepo število ljudi iz drugih območij Slovenije. In prav hecno se mi zdi, da mi marsikdo skoraj ne verjame, da prihajam iz *********, ker očitno znam dobro prikriti dialekt. Pa ne, da bi se ga sramoval, ampak ne vidim smisla, da bi se ponavljal ali pa da me sogovornik ne bi razumel. Ker če nimam tega namena, potem sem raje tiho in ne zapravljam časa.

Ena od lepih in zajetnih knjig, ki mi marsikdaj pride prav, je SSKJ. Ali pa računalniška verzija. Ne bi bilo slabo, če bi knjigo v roke vsaj občasno prijel vsak od nas. Sploh pri mlajši generaciji opažam (ali pa se mi samo zdi), da je čedalje več posameznikov, ki jim je knjižni jezik skoraj tuj in jim je prava muka pisati ali govoriti na ta način. Ali pa še huje: mislijo, da je tisto, kar govorijo, knjižni jezik.

Kaj bo v EU, ne vem, se pa verjetno ne bo bistveno nič spremenilo. Že zdaj je opazen velik vpliv angleščine, pa tudi nemščine ... včasih se prav pretirava. Na primer pri imenih lokalov, firm, blagovnih znamkah.... Po eni strani je škoda, ker imamo tudi v slovenščini lepe in primerne besede ... je pa po drugi strani razumljivo, da mora ime izdelka zveneti »angleško«, če ga želiš prodati zunaj naših meja. Torej čisto marketinška poteza. Kar se mi pa ne zdi upravičeno, ko gre za npr. gostinske in podobne lokale, ki so namenjeni v prvi vrsti domačinom.

Drugače pa bomo k ohranjanju slovenskega jezika največ prispevali sami. Ali pa obratno: naredili bomo največ škode. Prav vsak od nas lahko prispeva k temu na takšen ali drugačen način. Moti me, da že recimo nacionalna televizija dela kup napak. Nepravilna raba besed, uporaba množine namesto dvojine ipd. Če ne drugega, lahko to pomeni, da bo na daljši rok dvojina izumrla. Na žalost ali pa na veselje, kakor za koga. Mislim, da bi vsaj državni organi vključno s televizijo, šolskim sistemom itd. morali skrbeti za rabo knjižne in pravilne slovenščine, drugače se bomo še med sabo čedalje slabše razumeli. Sam sem imel slovnico vedno zelo rad in mi ni delala težav, obratno pa nisem ravno maral književnosti. Ampak, kar se bo v prihodnosti zgodilo, se bo, na to kot posameznik ne morem veliko vplivati, niti zaradi tega ne spim prav nič slabše... Pa vseeno mislim, da dokler se naša država imenuje Slovenija, bo obstajala tudi slovenščina. Če nas bodo pa »pohrustali« tujci, finančno, jezikovno ali kako drugače, pa to potem ne bo več kaj dosti pomembno. Vsaj za večino ne.

Ljubim te trdo

Če te vzamem iz konteksta in se malo poigram, pridem do prav ene zanimive besedne zveze, ki še kako drži, kajne fantje? In prav to se mi zdi, poigravanje in obračanje besed v čisto drugi pomen, da lahko najbolje počnemo samo v svojem materinem jeziku ... morda tudi v tujem, ampak ga moramo res zelo dobro poznati. Morda se tukaj na šaljiv način približam tistemu, kar si ti želela nakazati s primerom »strah me je«, kar občutimo v svojem jeziku precej drugače kot če povemo v tujem. In verjetno bo tudi iz takšnih razlogov slovenščina še kar nekaj časa ostala...

Pa brez zamere... :)
>>> Najlepše na vsakem dekletu je, verjeli ali ne ... njen fant! <<<

#15 MentToBe

MentToBe

    nov na sceni

  • Člani
  • 217 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2004
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 23 april 2004 - 01:49

Mene se je pa vse kar si napisal dotaknilo. :(
Sedaj se bom trudila tudi sama uporabljati čimbolj knjižno slovenščino. Za kakšno vejico tu in tam se pa opravičujem. :wink:

LP, res
"My mother always used to warn me about men but she didn't say anything about women..." (Tallulah Bankhead)

#16 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 187 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 25 april 2004 - 10:59

Če ste res ganjeni, potlej spremente podpis v slovenski jezik, ne pa da ga mate v angleškem :evil: :mrgreen:

Lp, off topic.
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#17 MentToBe

MentToBe

    nov na sceni

  • Člani
  • 217 prispevkov
  • Pridružen: 15.04.2004
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 26 april 2004 - 00:29

Saj nisem jaz kriva, da je Tallulah angleška igralka in če jo torej želim navajati v svojem podpisu, jo bom navajala v njenem jeziku, ker je misel tako najbolj izvirna.

Če sem/smo res ganjeni nima prav veliko zveze s podpisom. Če kdo ne ve, kaj podpis pomeni, pa lahko mirno vpraša. :evil:

Mon pot
"My mother always used to warn me about men but she didn't say anything about women..." (Tallulah Bankhead)

#18 xenchy

xenchy

    biskvitek

  • Člani
  • 33 prispevkov
  • Pridružen: 29.12.2003

Objavljeno 28 april 2004 - 02:04

Slovenščina je zame najlepši in najbolj romantičen jezik na svetu! Že sam zarad tega ker ko govoimo o ljubezni lahko uporabimo dvojino in v zvezo dveh ne tlačimo še tretjega (povzetek po Pavčku), pa rečte če ni res :x
po dežju vedno posije sonce

#19 soncek

soncek

    biskvitek

  • Člani
  • 35 prispevkov
  • Pridružen: 09.04.2004
  • Lokacija: kwa

Objavljeno 07 julij 2004 - 15:27

Slovenščina naj bi bla baje edini indoevropski jezik, ki je še najbolj podobna oz. je ohranila prvotne značilnosti tistega skupnega indoevropsjega jezika, torej se je tudi najmanj spreminjala skozi čas oz. so ga ljudje ohranjal takega.Tko da mislim da mogoče pa le malo kr neki možnosti da prežvimo skupaj s svojim jezikom. Če smo prežvel vse te večtisočletne! nadvlade in potujčevanja in nam je uspel (no našim prednikom vsaj) ohrant slovenščino pa za boga upam da nam bo tud zdej. :) ej na to si pa res lohk ponosen/a! :) pa baje da naj bi bli Avstrijci v bistvu potujčeni Slovenci - to je pa žalostno če je res.lp

#20 ComfortablyNumb

ComfortablyNumb

    nov na sceni

  • Člani
  • 221 prispevkov
  • Pridružen: 29.02.2004
  • Lokacija: Pod Triglavom

Objavljeno 07 julij 2004 - 17:00

Ljubim domovino in ljubim moj materni jezik. Slovenščina definitivno umira, nacionalni čut je na psu (hvala, država), patriotizem je že iz psa dol padel (hvala starši ki ste tako vzgojili otroke in hvala državi) v glavnem, čutim ogroženost in to že takoj ko kak mladoletnik odpre usta. Skuša biti moderen, skuša biti ''in'', skuša ''misliti s svojo glavo'', kar ga peha (nas peha dolgoročno) v zbledelost narodne identitete in počasen zaton nacije kot takšne. Vem, precej ''črno'' gledanje, pa vendar...ne želim tega.

CN

#21 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 07 julij 2004 - 17:39

Js sm mnenja, da je jezik živ in da se s tekom let spreminja....kar je čist logično. Sprejemamo tujke jih "udomačimo" nekatere besede rahlo spremenimo...slovenski jezik se defenitivno BO spremenil ampak sm čist prepričana,da za časa mojega življenja ne ravno veliko. Mislim tudi, da ni ravno obsojen na prepad...sej bo ohranjena večina literature, ki je napisana danes...ves slovenski jezik...kot ga poznamo danes...Drastične spremebe že skoraj niso mogoče...ČE pa nas bo "požrla" večja država in bodo naši potomci sprejeli drug jezik...potem pa...no pol pa SRAM JIH BODI! :P

#22 blup

blup

    zasvojen'c

  • Člani
  • 773 prispevkov
  • Pridružen: 20.05.2010

Objavljeno 18 september 2011 - 18:33

Če pogledamo res zelo dolgoročno, je slovenščina morda res obsojena na propad ampak mislim, da se nam zaenkrat še ni potrebno bati.
No, tudi tale tema je že stara, v EU smo že več kot 7 let in mislim, da nas v tem času noben tuj jezik še ni ''ogrozil''. V evropski uniji je 23 uradnih jezikov, tudi slovenščina. Čeprav so daleč najpomembnejši angleščina, francoščina, nemščina (morda tudi že španščina), ni noben jezik tako zanemarjen, da bi šel kar v pozabo.

Slovenci smo že tako zanimiv narod, z zelo zanimivim jezikom. Ne spomnim se točno kdo je nekje zapisal, da je čudež, da smo Slovenci v vseh teh stoletjih preživeli, da še obstajamo. Enako je seveda s slovenščino. Človek se kar zamisli, kako je možno da takšen jezik po mnogih letih nadvlade nad narodom še obstaja. (In spada med uradne jezike EU)...Slovenščina je skorajda edina in najpomembnejša stvar s katero lahko pokažemo našo identiteto.

Se pa vsi jeziki skozi leta spreminjajo, nekateri zelo hitro. Današnja mladina pa se premalo zaveda pomena slovenščine.
Mislim, da se nam kljub vsemu še vsaj nekaj stoletij ni treba česa bati. Morda pa bo nekoč naš jezik še večji fenomen kot je pravzaprav že danes. =]
A quien le importa lo que yo haga, a quien le importa lo que yo diga, yo soy asi y asi seguiré, nunca cambiaré...

#23 TineB

TineB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 788 prispevkov
  • Pridružen: 24.09.2009

Objavljeno 18 september 2011 - 19:40

Slovencev (bolje rečeno: prebivalcev Republike Slovenije) je rekordno veliko. Še nikoli nas ni bilo toliko. Enako z govorniki slovenskega jezika.

In če smo preživeli (tako narod kot jezik) tudi čase, ko nas je bilo številčno precej manj in je bil naš narod in jezik nekako v drugem planu ... bomo prežeivelu tudi zdaj, ko nas je več.

Vprašanje pa je, koliko na račun kvantitete trpi kvaliteta. Predvsem me zelo moti, da slovenskega jezika (pravopisa) ne obvladajo tisti, ki bi ga morali. Npr novinarji in "novinarji". Res je žalostno, da te naše šolstvo po 9+4+4 (17 letih!!!!!) letih šolanja človeka ne zna naučiti pravilne uporabe jezika.

Glede tujih vplivov ... tem je jezik, ki je "živ sistem" vedno podvržen. Tako so pač v slovenščino vdirali germanizmi, hrvatizmi itd ... in danes pač vdirajo anglizmi in amerikanizmi. Jutri bo morda na slovenski jezik vplival kak drug jezik ... mogoče celo kitajsko. Kaj pa vemo.

Mogoče bo v prihodnosti slovenski jezik malce drugačen od današnjega - bolj "popačen" in "poenostavljen" (glej npr arhaične tekste in jezik - vključno s slogom - in jih primerjaj z današnjimi: razlika je velikanska!), a jezik bo definitivno preživel.

Seveda, če se ne bomo slučajno intelektualno polenili in nehali prevajati - in raje uporabljali kar originalne (predvsem angleške in nemške, v daljni prihodnosti morda kitajske) tekste. Potem se nam lahko zgodi, da bo "raja" raje komunicirala v tujem jeziku, slovenski jezik (in drugi mali jeziki) pa bo postal jezik izobraženih lokalnih elit.

Sicer pa sam kakih sentimentov do slovenščine ne gojim. Je ne bi pogrešal. Niti slovenskega naroda ne. Identitete na podlagi nacionalnih kriterijev se mi zdijo arhaične (a še zdaleč ne toliko kot tiste na religiozni podlagi). Raje se identificiran globalno - na podlagi vrednot oz ideologij.

:)

#24 Whistler

Whistler

    piščan'c

  • Člani
  • 163 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2011
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 19 september 2011 - 12:59

Mislim da slovenski jezik sploh ni obsojen na propad, spada namreč med največje jezike na svetu. Dva miljona in pol govorcev je namreč kar lepo število. V slovenskem jeziku tudi poteka vsakdanja komunikacija, poteka umetniško ustvarjanje, poteka strokovna in formalna komunikacija ipd. Je živ jezik, ki se razvija in spreminja ter pozna številne socialne in geografske različice in zvrsti. Ima povsem razvito tudi vso strokovno terminiologijo in se da v njem izražat karkoli. Skratka, če potegnemo črto je stanje kar dobro. Več kot polovica jezikov, ki obstajajo danes na svetu mislim, da ima po nekaj 10 govorcev, ki uporabljajo dotične jezike le za vsakdanjo komunikacijo. Ti jeziki so slabo kodificirani, nimajo razvite terminologije, besedišče se izgublja, se ne uporabljajo v uradni komunikaciji itd. Če pogledamo stanje v katerem je večina jezikov na svetu, gre slovenščini še izjemno dobro.
Ay, qué camino tan largo!Ay mi jaca valerosa!Ay que la muerte me espera,antes de llegar a Córdoba!
Córdoba.Lejana y sola.

#25 Ostramo

Ostramo

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 20.10.2011
  • Lokacija: češka

Objavljeno 20 oktober 2011 - 22:47

Živijo,
jaz bi rad nekaj dodal, kot že bivši študent slovenistike v tujini (slovenščina kot tuji jezik, sicer nisem Slovenec).
Sem zaljubljen v Slovenijo in imam rad slovenščino, pa vi morate biti ponosni na svojo državo in (pravzaprav) izjemen jezik :))

Prispevek uredil/a: Ostramo, 20 oktober 2011 - 22:48.





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov