Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Razkritje


54 odgovorov v tej temi

#1 spelca77

spelca77

    izkušen

  • Člani
  • 885 prispevkov
  • Pridružen: 22.03.2004
  • Lokacija: Tukaj in zdaj

Objavljeno 08 april 2004 - 16:51

Da citiram nohheca iz gejevskega koticka:

"Ste ze razkriti? Še niste? Kakšne so vaše izkušnje? Komu ste najprej povedali? Komu si želite najprej povedati? "

Jaz sem ze od konca srednje sole bolj ali manj zivela na svojem/stran iz domacega kraja in mi je bilo lazje sprejet samo sebe in se nato pocasi "razkriti" (nekako mi je 'coming out' bolj prijazna fraza). Trenutno tudi zivim v okolju, ki je dosti prijazno do queer ljudi. Najpomembnejsi krog ljudi okrog mene ze ve (prijatelji, nekateri sodelavci, sosolci). Od moje primarne druzine vedo mama, nekaj bratrancov/sestricen, brat. Z ocetom se se morem pogovorit. Enkrat.

Sirsi druzini do dobrega leta nazaj nisem niti imela potrebe povedat, dokler nisem spoznala zenske, s katero sem zelela ustvariti skupno zivljenje. Sem jo zelela tudi pripeljati domov in jo predstavit vsem; na mojo veliko zalost veza ni obstala, ampak "razkritje" nekaterim v sirsi druzini je bilo pa prav osvobujoce.

To, da so mi vsec zenske, je samo del mene in me ne definira vso. Je pa coming out lahko zelo osvobujoc in razbremenilen, ce pocakas na pravi cas in poves osebi, ki te ima rada in za katero ves, da te bo sprejela kljub "novici". Z dolocenimi osebami pa raje ne rinem z glavo skozi zid, ker se lahko vcasih cisto dobro poznanstvo ali delovno razmerje zelo pokvari zaradi predodkov, ki jih ima druga oseba.

Moj najnepozabnejsi in eden prvih takih coming out pogovorov je bil pa z mojim najstarejsim prijateljem, ko sem ga povabila k sebi na kavico in mu med pogovorom o tem, kaj je novega (se nisva videla v zivo kako leto), med drugim tudi povedala, da imam ze kako leto kar resno partnerko... Nakar me on objame in mi prizna, da je tudi on gej... in mi izpove svoje stiske zadnjih nekaj let in obzalovanje, da mi ni povedal prej :)
"Wheresoever you go, go with all your heart." (Confucius, 551 BC-479)

#2 freeeky

freeeky

    zasvojen'c

  • Člani
  • 504 prispevkov
  • Pridružen: 09.01.2004
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 08 april 2004 - 17:08

hm, jst sn pa out ze od konca 15. leta. takrat se je pr men tud vse skup zacel.
doma nekok ni blo prevelke stale glede tega. ce se prav spomnem mi je blo recen 'ce si se tko odlocla.' in to je blo nekok vse. najbolj kul glede tega sta obe sestri (let starejsa in 7 let mlajsa), ate tud dost okej, mama ima edin neke probleme. mislim, ne tragicne probleme, sam od lani nekok ne pusti dab kdo(rkoli) prsu k men prespat. to pa je tud vse.

domac kraj.. hja, trenutno zivim v eni vasi, totalno zabacen vse skup. ampak nimajo nekok problema s tem, tud ce grem s punco cez 'mest' in da se za roke drzima. sicer pogledajo mal, ampak to itaq vsepovsod. (a ne?) mlajsi folk je tud okej glede tega, ko se ga napijejo so pa itaq tak kot vsi, tud tko kot un velemestni folk. skratka, nc nouga.

et voila, konc :P
"Giving a damn about you." is an oxymoron.

#3 AmyLee

AmyLee

    nov na sceni

  • Člani
  • 274 prispevkov
  • Pridružen: 11.01.2004
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 08 april 2004 - 17:59

Izkušnje iz srednje šole: povedala sem eni sošolki, ki je šla povedat še dvema, ker očitno ni zdržala pritiska. Enkrat sva se z eno nekaj zafrkavale in je ratala užaljena/ni vedla kaj na reče in mi je zagrozila da bo povedala celemu MB o meni. Ko strela z jasnega je prišlo. Od takrat naprej sem se distancirala od ti. prijateljice. Nihče mi nebo grozil :finger: Ko sem šla v višji letnik sem povedala eni zelo vredu punci, ki je sprejela to čist normalno in ok. Čeprav mi je postavljala obična str8 vprašanja(kaj delata dve punci v postelji?, a starši vejo?,...). Ampak vsaj zaradi tega nisem nikoli od nje dobila kakega "noža v hrbet".

Mi je pa zanimivo kako nekateri GLB folk prostovoljno razkriva spolno usmerjenost svojih frendov. Recimo da te predstavi enim hetero kolegicam in potem kar mirno nadaljuje, da si naš-a...ali kaj podobnega WTF?! Sej nisem dovolila da lahko poveš naprej... :idea: No ja... LP

#4 spelca77

spelca77

    izkušen

  • Člani
  • 885 prispevkov
  • Pridružen: 22.03.2004
  • Lokacija: Tukaj in zdaj

Objavljeno 08 april 2004 - 19:28

Mi je pa zanimivo kako nekateri GLB folk prostovoljno razkriva spolno usmerjenost svojih frendov. Recimo da te predstavi enim hetero kolegicam in potem kar mirno nadaljuje, da si naš-a...ali kaj podobnega WTF?! Sej nisem dovolila da lahko poveš naprej...


se strinjam. vcasih ljudi prevec zanese to, da vedo neko "kul" informacijo. ce je clovek dovolj zrel, bo diskutiral o sebi tolko, kot njemu pase, otalim bo pa pustil, da sami povejo o sebi.
"Wheresoever you go, go with all your heart." (Confucius, 551 BC-479)

#5 lunca17

lunca17

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 02.01.2004

Objavljeno 09 april 2004 - 09:57

...hm..moje prvo razkritje je blo sošolki...in to se je zgodil čist spontano. Vedla je da sm v vezi (ampak seveda je misnla da s fantom) no, in sej veste kake smo babe, hočmo vse zvedt, vsako podrobnost..no in tko je tut ona vrtala vame dokler mi ni vse to laganje dojadilo tko da sm pršla kr z besedo na dan...no in morem rečt da je dečva to čist fajn sprejela! U bistvu me je totala presenetla! tko da se od takrat naprej z njo pogovarjam o tej temi čist normalno, nobeni ni nerodno, tko da mi je prov fajn met njo za take pogovorčke...:)
no ampak vse pa spet ne more bit vedno tok rožnato...k sm se zaupala pa bestici...hm..tista tišina...čudni pogledi...vprašanje če mislim resno...napeto ozračje... prov temo sm mogla spremenit ker sploh nism vedla kva nej...takrat sm se hotla pa direkt v zemlo pogreznt...no ampak, zdej se je že ful unesla, tko da me občasno ona presenet s kakim uprašanjem, če mam punco itd....tko da...:)

no kar se pa tiče razkritja starcem....hehe....me je mat prej razkrila predn sm sploh probala odpret usta....ja, ja, moja mat zna bit prava detektivka tko da naju je z mojo prvo punco razkrila in to na ful nesramen način...seveda jo je to spoznanje kaj sem, totala zabideral tko da sm poslušala take pridge, celo sestro je poslala k men na pogovor da mi zbistri glavo in me usmer na pravo pot...punci je kr zamorila da nej me pusti, da me sam izkorišča in da me je ona?! zavedla v to! No, fotr sicer ni zvedu, z razlogom ker sm mogla dt matki besedo da bom končala s to punco in da nej prekineva vse stike... in ja, mi ni preostal druzga kt končat vezo...
no tega je zdej dobrih 6mescov ampak se spet ponavla ista zgodba....spet je nekak izvohala da se z eno videvam in sam še čakam kdaj bo udarl... zna bit ful pra**** moja mat, ampak to vemo sam njeni bližni, ker drgač je vedno vsa pocukrana, ampak čim pride do te teme, kej v povezavi s tem....rata pravi hudič!! :change:
Lepo je vedeti da obstajaš v mojem življenju. Ni važno koliko, ni važno od kdaj, še manj zakaj. Lepo je odpreti oči in enostavno vedeti da si blizu...pa čeprav tako daleč...

#6 Mona

Mona

    biskvitek

  • Člani
  • 49 prispevkov
  • Pridružen: 06.02.2004
  • Lokacija: Pojoci gozd

Objavljeno 10 april 2004 - 23:17

Razkrita sem. Povedala vsej svoji okolici. :roll: Za prvo mojo vlko zaljubljenjost v zensko sem povedala svoji najboljsi prijateljici...Takrat prvic tudi starsem (pr 16ih), ker sem pac mislala, da je z mano neki narobe pa da mi bodo pomagal :?: :roll: ...Pol je vse potihnal pa se tipa sem mela...pol po nekaj letih pa sem dokoncno zlezla iz omare. :idea: ..povedala vsem frendom pa tipu pa starsem se enkrat :shock: :oops: Najprej sem se outirala kot Bi...pol kot Lez...Zdej sem pa outirana Biskvitka. :roll: :change:
"The Kingdom of God is within you and all about you, not in mansions of wood and stone. Split a piece of wood and I am there, lift a stone and you will find me."

#7 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 15 april 2004 - 21:07

Jst sm pa najprej povedala svojmu kolegu..k je sprejel dostojanstveno in cist ok..itak je pa ze vedu k sm nonstop blebetala od moje sosolke...pol je seveda prsla ona na vrsto ker nism zdrzala pritiska...in je sprejela res kul...najbolsa bejba...moja ful dobra kolegica...vse ampak cist vse prenese..no tud njo smo prebolel ane in tko je ratal res dobr friendship. pol je pa sledila se moja long-time kolegica...nazalost mi je pa pr njej uslo...ja jst pa mal drugace(sexam) in potem je sledilo vprasanje: a si lezba? in odgovor JA :P :P :P :mrgreen: :change: tako je to...enmu ali vecim mors povedat, vcasih sploh niso tko :shock: you never know:)

#8 izis

izis

    gay friendly

  • Člani
  • 4 prispevkov
  • Pridružen: 12.12.2006
  • Lokacija: Obala- morje

Objavljeno 15 december 2006 - 18:52

Ciao! :mrgreen:

Mene zanimajo reakcije in izkušnje vseh vas, ki ste priznale "širšemu svetu" svojo spolno usmerjenost in kdo je bila prva oseba, kateri ste se zaupale.
Sama sem v ZELO veliki zmedi, ker sem pred kratkim imela razmerje z žensko (pa čeprav samo spolno) in me je zadeva prekomerno prevzela, pred tem pa sem imela samo hetero zveze. V pogovoru s kolegico sem skoraj izdala vzrok svoje čustvene zmedenosti, vendar sem se zaradi strahu pred soočanjem z resnico o svojih dejanskih čustvih, ter priznavanje teh nekomu drugemu potegnila nazaj in raje ostala v tišin. Čeprav vem da ona nima nikakršnih tabujev in me zaradi tega ne bi prav nič drugače gledala. :oops:

#9 devila

devila

    piščan'c

  • Člani
  • 128 prispevkov
  • Pridružen: 10.07.2005
  • Lokacija: Lost in the darkness

Objavljeno 15 december 2006 - 19:41

No ja... Nism zdej širšemu svetu priznala, ampak sam dobrim kolegicam in frendicam.. Pa če tko koga na novo spoznam, direkt povem da sm bix..
No best frendica ko sm ji povedala, ni slabo reagirala.. Sam mal začudena je bila.. Dobr da je odprt človk..
Prva oseba ki je zvedla, sm bla jz.. Pol moja mala.. Čez par mescev ko smo ble skup, pa še best.. Sestrična je že mal sumla ker smo ble kr 'odkrite' v šoli, in ni bla nič začudena.. Doma pa ne mislm povedat.. Še..
Lej, bolše je nekomu povedat svoj 'problem', kakor v sebi držat.. Najdi si nekoga ki je odprt človek in butni ven.. Itak pa maš frende, ki te bi verjetn poslušal.. ;)
... per aspera ad astra ...

#10 hunum.khan

hunum.khan

    piščan'c

  • Člani
  • 53 prispevkov
  • Pridružen: 20.01.2006

Objavljeno 15 december 2006 - 21:15

s5 jazst tukaj ;)
jaz sem se pa najprej odkril svoji najboljsi prijateljici, ki mi je pomagala to sprejeti (HVALA N'ALAN! :* ) in tako sem se še nekaj prijateljem, ceprav nekateri (nažalost) tega niso nikakor hoteli sprejeti in se dobil ultimat: Ne bodi gej, pa bomo frendi ... potem sem pa jazst njih pocasi odj****!
Kakor koli, važno je da si preprican v to, kar si in, da si priznas, saj lahko drugi se pocakajo, kajne?
Lp, LuPčKa :*
Mi smo kot mavrica! Tudi ko nas ni, SMO ;*

#11 ..me..

..me..

    piščan'c

  • Člani
  • 182 prispevkov
  • Pridružen: 22.10.2006
  • Lokacija: mb.

Objavljeno 16 december 2006 - 00:42

Dobro ni širši svet... ampak moja sestrična od katere sem pričakovala podporo... (velka pomota).
Izjvala je, da sem čustveno zmedena in je to samo obdobje. (Pri sebi mam razčiščeno kak je na stvari).
Ampak me je prizadelo. Vejo pač osebe s katerimi se družim,ki so res dobro sprejele ker pač večina smo na istem. :)
Pač prizadelo me je, da je prva oseba mela tako mnenje o tem.
Res ni fajn,če te oseba pri prvi "izpovedi" tak zaključi... Ravno takrat, ko potrebuješ nekoga za pogovor in vrjetno od osebe pričakuješ vsaj kanček razumevanja. :roll:
Pač, odvisno od osebe, če je dobra kolegica bo sprejela čist cool.
Ne direkt na nož raje seprepičaj kak je na stvari pri njej. Pač vprašaj kaj si misli o tem in boš vidla reakcijo pol boš pa tud vidla, če ji lahko poveš al ne.
Za vsakogar pride enkrat pomlad, ki je ne bo doživel. Uživaj torej prav v vsaki pomladi.

#12 soymilk

soymilk

    gay friendly

  • Člani
  • 21 prispevkov
  • Pridružen: 13.12.2006

Objavljeno 16 december 2006 - 12:39

Jaz sem svojo punco spoznala to poletje v ZDA. Prej nisem nikoli resno razmišljala, da bi lahko bila lezbijka.
Zdaj sem z njo v resni zvezi in skupaj načrtujema prihodnost, zato sem takoj ob vrnitvi domov povedala najboljšima prijateljicama. Čeprav me je od živčnosti skoraj pobralo, sta dejstvo sprejeli zelo dobro in me sedaj podpirata.
Doma še nisem povedala. Mislijo pač, da imam res zelo dobro prijateljico tam čez lužo, ker vsak dan visim na internetu in se pogovarjam po več ur skupaj.
Jim pa mislim povedat preden bo prišla punca na obisk. Kako bom to naredila pa še ne vem, včasih me prime, da bi kr naravnost povedala resnico.
Vsekakor bo to velik šok zanje. Sprejeti bodo borali ne samo dejstvo da sem lezbijka, ampak tudi to da je ona Američanka in črnka (pa luštna je tolk, da se bodo vsem fantom sline cedile, ko jo bodo vidli). Za moje to sicer ne bo tak problem (vsaj mislim da ne), kako bo pa okolica to sprejela je pa čisto druga pesem.

#13 Ljubjanski ZMAJ

Ljubjanski ZMAJ

    piščan'c

  • Člani
  • 168 prispevkov
  • Pridružen: 24.09.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 december 2006 - 13:01

Jaz vem da je pri meni šlo sve skupaj čisto spontano. Sicer sem najbolj omahoval pred mojo the best frendico in sem kar nakaj časa pripravljal teren. Npr. "po naključju" sem ji pustil en članek ki je govoril o gay parih in gay življenju v Sloveniji.
Potem pa debata kaj si misli o tem, na koncu pa sem ji izjavil da sem jaz tak in na koncu me je brez besed objela. Potem pa je bilo kar prijetno skupno opravljanje osebkov moškega spola....
Malo večji šok je bil z starši, toda tudi vse to smo premagali. Moj brat me podpira in se odkrito pogovarjava o tem, negleda na to da je med nama velika starostna razlika (14 let) mi tudi on zaupa svoje intimne težave in podobno. Res sem happy da se je vse to tako izteklo.
Več info preko ZS.

#14 Padme

Padme

    piščan'c

  • Člani
  • 54 prispevkov
  • Pridružen: 02.01.2007
  • Lokacija: Mb

Objavljeno 03 januar 2007 - 20:57

ja jaz sem do zdaj pac povedala mojim zelo dobrim frendom , pa tud ce spoznam koga novga mu takoj pac povem da sem bi, brez zadrzkov... starsom se ne mislim povedat nikakor, enkrat pa vem da jim bom. Najdejo se pa seveda ljudje ki so zacudeni, ampak meni je man ali bol zelo vseeno za njih , uzivam moje zivljenje , oni se naj za svojga brigajo.
Don't underestimate the force !

#15 ..me..

..me..

    piščan'c

  • Člani
  • 182 prispevkov
  • Pridružen: 22.10.2006
  • Lokacija: mb.

Objavljeno 03 januar 2007 - 21:07

Okej zdaj je kaj dva tedna od tega kar je moja mama izjavla, da ve da sem. In pol je zagnala taki halo da bvz. :| Seveda sem jo "prepričala" v nasprotno, ker so ble posledice grozovite. :( In zdaj živi draga mami in jaz še kr v zanikanju. :roll:
Za vsakogar pride enkrat pomlad, ki je ne bo doživel. Uživaj torej prav v vsaki pomladi.

#16 [LiNa]

[LiNa]

    piščan'c

  • Člani
  • 83 prispevkov
  • Pridružen: 07.05.2005
  • Lokacija: Štajerska / Ljubljana

Objavljeno 03 januar 2007 - 23:44

Sama sem se outirala za moje pojme dosti hitro, kar je povezano z mojim karakterjem. (mogoče prehitro glede na leta) Ko sem imela prvo punco, sem povedala svoji takrat najboljši kolegici. Dosti jo je šok, vedela je, ampak ni vedela, da je tako resno. Družba me je že od samega začetko močno podpirala, tako, da so mi na koncu ostali samo še starši. Njih sem kakšno leto malo podje****, da sem videla reakcijo.. Lani v avgustu sem se pa tudi doma outirala. Kakšno je bilo stanje? Zanimivo :D Spoznala sem, da definica "naše" družine je ta: "Homoseksualci so čisto normalni, super, oh in sploh ljudje.. Do tedaj, ko hči prisede na njihovo klopco." :roll:
Vsak dan poslušam, kako se bom spremenila, da je to le začasno stanje, padale so tudi obtožbe, da želim biti v pozornosti, padale so solze, le kaj sta naredila sebi in meni, bile so kar hude besede in pritisk na mojo psiho. (nekaj sem že pisala na tem forumu) Sedaj moja dva hodita k psihologu.. Sta pa tudi sama izjavila, da se s tem ne bosta nikoli sprijaznala. Po resnici, komaj čakam, da se delno osamosvojim in pobegnem na fax, ter si tam ustvarim svoje življenje. Vem, da bo lažje..
Na šolo vedo vsi profesorji, dijaki, s sošolci se pa lahko čisto normalno pogovarjam o vsem. Ožji sorodniki vedo, ampak le babici in dedi ne. Kar je boljše.

Malo upanje mi ostane za starše, ker bi bilo res lepo videt, da sprejmejo naju.. S tem bi se tudi malo bolj zbližali..
Who knows.. :?:
Hakuna matata!

#17 J.

J.

    gay friendly

  • Člani
  • 19 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2006

Objavljeno 04 januar 2007 - 12:06

Meni se je pa nekaj zelo zanimivega zgodilo na Silvestersko noč..:)
Drugače sem bisex in me privlačita oba spola (no ja..bejbike malo bolj :oops: ), za novo leto pa smo imeli žur pri kolegu doma. Bilo je full folka in zelo zelo veliko žensk..no, alkohol dela svoje in kmalu sta se začeli dve bejbiki strastno poljubljati..z moje strani je bilo vse ok..sem pa opazila da je situacija full začela zanimati mojo zelo zelo dobro kolegico:)..no, tako smo "babe" sedele v krogu in se pač pogovarjale o teh in onih zadevah, ko ta moja kolegica kar naenkat načne temo "ženska-ženska"..večina bejbik je priznala da je že bila z žensko (ampak samo lizanje), jaz sem bila pa pač tiho...in ko me je vprašala:"kaj pa ti, a si že bila z žensko" sem ji pač povedala da sem bila..bila je full presenečena, ampak sem si mislila da bo itak vse skupaj pozabila..
No, naslednji dan smo imeli after party in kar naenkrat ta kolegica stopi do mene in mi reče da ji morem še nekaj razložit..valjda sem takoj vedela kam pes taco moli in sva pač šle v sobo..povedala sem ji, da sem že bila z žensko (oz. sem bila že v zelo resni zvezi, ki ni vključevala le lupčkanje ampak še kaj bolj konkretnega :P ) in ona je to čisto kul sprejela..v bistvu je najprej rekla da tega ni pričakovala ampak je bila prav pozitivno presenečena..ona mi je potem povedala da je bila po tem ko sem jaz odšla domov z eno bejbiko (samo kissing) in da ji je bilo full dobr (?!)...
aja, vprašala me je tudi kako je blo, pač sexati z žensko in povedala sem ji da je 100x boljše kot s tipom..potem pa pride en bum..."Uf, js bi tud probala"...hmm...kako prosim?:) Js sem se ob tem samo nasmejala..zdej ne vem kaj je ona s tem mislila...nisem ji nakladala da imava obe resne tipe in da je tudi to na nek način varanje (vsaj zame!) ampak sem raje načela drugo temo..

Kaj vi mislite? Drugače je bejbika full huda in vse..ampak..resna zveza je resna zveza..

No, to je bilo moje outiranje pred najboljšo kolegico..:)

Aja, drugače pa zelo malo folka ve za mojo usmerjenost..samo moj fant in res bližnji prijatelji.. :?:

papa

cmok

#18 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 04 januar 2007 - 12:15

Pri ne ravno priznala temvec diskutirala o tem da obstaja moznost da so mi vsec punce sem sosolki v sedmem razredu... pomojem ji sploh nebi tega omenjala ce nebi dostikrat govorili o neki moji prijateljici ki se je dobesedno skos metala po men in me lupckala in objemala in v neki pijanosti tudi poljubila... in sem ji pac omenila, da se mi zdi da mi pase kar ta punca pocne.

Potem je bilo nekaj let zatisje, razen nekega starejsega geja cigar stevilko sem najdla v neki najstniski reviji in sva se spoprijateljila... nato pa v drugem letniku prijateljem, ampak sele takrat ko sem spoznala svojo "prvo punco", vsi so sprejeli ful d best, par kolegic mi je reklo da so njim tud vsec zenske... potem pa bumm "iz omare" ko sem zacela zahajat na sceno, in zacela menjavat punce oz. avanturirat sto na uro... takrat sem pa brez zadrzkov malodane vsakemu povedala, ce je tema nanesla na to, ubistvu sem bila oz. sem prav ponosna na to, na svojo odprtost. In prekleto pozvzgam se na obcasne pripombe nekaterih da je vse kul samo da pa pac nebi rabila tako "trosit" tega okoli... ce "str8" ljudeki omenijo pac da so bili recimo uceraj pa z svojim fantom, punco... zakaj bi jaz rekla da sem bila z "prijateljico" ali se celo zlagala in rekla z fantom ce sem bila z svojo puncko :)

Skratka ce povzamem imam zelo pozitivne izkusnje s tem kako "svet" sprejema mojo sexualnost. :mavrica:
"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#19 petra

petra

    biskvitek

  • Člani
  • 25 prispevkov
  • Pridružen: 22.12.2006

Objavljeno 31 januar 2007 - 16:40

Jaz sem prvi osebi povedala eni takratni zelo dobri prijateljici.....me je bilo fulll strah povedat, ker smo v OŠ skupi kao "gledale" fante ....in me je bilo strah ji priznat kaj sem in da sem se ves tisti čas pretvarjala in v bistvu lagala, da so mi fantje všeč.....
In sprejela je kr v redu....sicer mal šoka, ampak je vedla da ji moram neki pomembnega povedat, ker sem ji velikokrat zastavljala takšna hipotetična vprašanja (kao kaj bi naredila, če bi imela kako kolegico ki je lezbijka itd.)
Ampak po kakšnem letu, ko sem ji povedala, sva prekinili stike.Pa tudi najini pogledi na določene stvari so se popolnoma spremenili.........in še zdaj ne vem zakaj....... :cry: :?:

#20 xenya

xenya

    biskvitek

  • Člani
  • 43 prispevkov
  • Pridružen: 16.02.2007

Objavljeno 17 februar 2007 - 20:07

jaz sem pa kar nekej cajta sploh rabila da sem seb priznala da sem zaljubljena v žensko in da ne čutim le prijateljstva do nje ( about dve let) ... pol je pa pač naneslo da sem ji (po dveh letih) povedala...nekaj časa ni bilo nič pol pa enkrat naneslo na poljub, i se je zgodil po njenem "naključju" ...pač je rekla da ni nič to pomenil in jaz seveda vsa obupana tavala kar nekaj dni okoli...naneslo je da sva se z best frendico pogovarjale o moji "žalosti" in sem se ji izpovedala...prenesla je super...še zmer sva best frendice....kmal po tej izpovedi pa sem tut z ono žensko skp pristala za pol leta...zdj v bistvu ve vsak ko me pozna...razen familija...

#21 sonček

sonček

    zasvojen

  • Člani
  • 610 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2006

Objavljeno 17 februar 2007 - 21:07

js sem povedala svoji najboljši kolegici in je zelo dobro sprejela, mal je bila na začetku v šoku, zakaj ji nisem že prej povedala. pol pa sem se začela počasi outirat domačim in ostalim kolegicam. reakcija domačih sploh ni bila takšna kakor sem mislila da bo. so čist na izi sprejeli, nobene panike ali karkoli dramatičnega. :) happy me

#22 lezghinka

lezghinka

    gay friendly

  • Člani
  • 7 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 14 april 2007 - 21:39

Po malce podrobnejšem pregledu foruma sem se odločila, da svoje prve misli (ki so tudi razlog moje registracije) zapišem tukaj. Če sem se zmotila, vas zelo močno prosim, da mi katera pove, pod katero temo naj nadaljujem!
Torej, js mam pa en problem. Js vem, da sm usmerjena, že od malega (spomnim se, da sm v četrtem razredu OŠ napisala v dnevnik to "priznanje"). Od malega sem tudi vsem svojim boljšim frendicam povedala to, kot dejstvo, ki so ga zlahka sprejele, kot tako. Zdej me že več kot pol življenja poznajo in definirajo kot lezbo, torej s tem nimam nobenih težav (razen starši, no, to je pa druga zgodba...). Ampak (!!!), šele zadnje leto sem zarad tega krizi js sama! Zavedam se, da me tipi ne privlačijo niti 1% in sm obupana, ko vidim, da moja okolica (sorodniki...) zdaj, ko sm "dovolj stara" pričakuje, da si bom našla tipa in da je čudno, d ga še nikol nism mela. Sama pri sebi se trudim in gledam tipe okol sebe, kir bi mi potencialno možno lahko bil všeč, pa žal... Ne vem, kaj naj naredim! Res, da prijateljice vejo za mojo usmerjenost, nobena (ampak res nobena) pa sama ni usmerjena. Zato nikoli ne dobim prave podpore, ko rabim tolažbo v teh grozljivih občutkih, d bom slej ko prej izločena s strani mojih, ko bojo vidli, d z moje strani dejansko ne bo vnukov.
Moja usmerjenost pa je tko resnična, da ga ni tipa, ki bi prišel en dan v moje življenje in me spravil na "prava pota" (kot se kkšne od manj sprejemljivih frendic izrazijo). A mi zna katera pojasnt, zakaj sploh sem nagnjena? Kljub vzgoji? In vsem ljudem, ki me obkrožajo in niso usmerjeni?
Hvala vam za odgovor!

#23 smesko

smesko

    piščan'c

  • Člani
  • 98 prispevkov
  • Pridružen: 05.01.2004

Objavljeno 15 april 2007 - 11:38

Vse skupaj se je dogajalo kar samo po sebi ;) , ko sem bila stara 18 let sem rekla, da jz pa itak ne bom nobenemu povedala, ker se gre za moj in samo moj life. Takrat sem na srečo spoznala enega geja, s katerim je šel coming out veliko lažje od ust. Potem sem se preselila v Ljubljano in sem rekla, ja itak zdej bom pa vsem povedala. In tako sem brez cenzure vsem govorila, da me privlačijo punce. Na srečo sem imela precej odprte cimre, ki so me sprejele kot punco, s katero res lahko super žurajo in se režijo do zgodnjih jutranjih ur. Potem sem postala članica kultne skupine Legebitra in tako sem njih časopis Oznanilo nesla domov mami pokazat. Vsa navdušena in v oblakih, ker zdej je pa res čas, da povem še njej. In ji pokažem časopis, nakar je seveda njena reakcija bila precej negativna.

Kakorkoli že, veliko bolje je povedat kot zadrževat zase. 99,99% te sprejme tako kot si. Druge izbire nimajo.
Nekaterih reči ne moreš narediti, dokler se jih ne naučiš, drugih se ne naučiš, dokler jih ne narediš.

#24 Immortal

Immortal

    veteran

  • Člani
  • 1 858 prispevkov
  • Pridružen: 21.05.2004
  • Lokacija: Bela Ljubljana

Objavljeno 15 april 2007 - 18:49

Žal mi je za vsako osebo, ki se ne sprejema (iz kakršnih koli razlogov že, in tu ne mislim samo na spolno usmerjenost).

Težko je, če ne dobiš podpore od ljudi, s katerimi si si blizu in jih imaš rada - ali to pomeni, da se o strahovih, ki jih imaš s tem, da si lezbijka, z njimi (s prijateljicami) ne moreš odkrito pogovarjati? So morda same v nelagodju, ne vedo, kaj naj ti svetujejo? Ali te nonstop usmerjajo k fantom - češ, najdi si kakšnega? Če je temu tako, je morda že čas, da zamenjaš take prijateljice. Ne rečem, da morajo razumet tvoje težave, a če te prikrito (ali celo odkrito) usmerjajo v "druge vode", je jasno, da te ne sprejemajo kot osebo. Logično, da od takih oseb ne dobiš podpore. In seveda tudi to pripomore k tvoji samopodobi, da nisi dobra, da nisi ustrezna takšna, kot si.

Mnogim je tale forum pomagal pri sprejemanju samega sebe in pri outiranju drugih (tudi meni); verjemi mi, nisi sama v tem!! Kar poglej malo po temah, tudi v Moškem kotičku jih je veliko, pa v Klepetalnici.

Drugi se spoznavajo virtualno, preko irckanala oz. preko oglasnih portalov, tretji pa poiščejo queer skupino ljudi - npr. DIH= Društvo za integracijo homoseksualnosti na www.dih.si (pogovorne skupine, druženje; športne aktivnosti pri OIS=Out in Slovenija na www.outinslovenija.com, ravno danes se je vršil izlet na Sv. Jakob v okviru OIS) in na tak način navežejo stik z LGBT-jevci.

Najmanj, kar imaš skupnega z LGBT-jevci je, tvoj strah, tvoja usmerjenost - če najdeš več skupnih točk, toliko bolje. :)

Predvsem pa, ne obremenjuj se s tem, od kod tvoja spolna usmerjenost in zakaj. Dejstvo je, da tako čutiš, da nisi edina, da tako pač je - tvoja odločitev pri tem je edino le ta, da se s tem sprijazniš in ne jemlješ tega kot katastrofo ali napako v genih, ali pa se podrediš okolici in s tem tvegaš, da izgubiš sebe.
A hug is the shortest distance between Friends.

#25 provokatorka

provokatorka

    Častna članica

  • Člani
  • 1 697 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2004

Objavljeno 15 april 2007 - 22:02

Predvsem pa, ne obremenjuj se s tem, od kod tvoja spolna usmerjenost in zakaj. Dejstvo je, da tako čutiš, da nisi edina, da tako pač je - tvoja odločitev pri tem je edino le ta, da se s tem sprijazniš in ne jemlješ tega kot katastrofo ali napako v genih, ali pa se podrediš okolici in s tem tvegaš, da izgubiš sebe.


Se strinjam v celoti! :respect:
Ljubezen je večna, dokler traja.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov