Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Motnja hranjenja (komp. prenajedanje, bulimija, anoreksija)


166 odgovorov v tej temi

#51 Black Kitty

Black Kitty

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 01.04.2006
  • Lokacija: Prestolnica

Objavljeno 30 maj 2006 - 13:12

Za tiste, ki imate motnje hranjenja, tukaj so naslovi kamor se lahko obrnete za pomoč:

LJ - poliklinika
01/587-49-40
--------------------

Društvo Muza
Kongresni trg 1
1000 Ljubljana
01/425-03-38

Ženske svetovalnice
Miklošičeva 14
1000 Ljubljana
01/434-72-61

Svetovalnica PU
več: http://users.volja.net/zavodpu66/

"Those who do not movedo not notice their chains."

Rosa Luxemburg


#52 Gost_just a human.._*

Gost_just a human.._*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 31 maj 2006 - 00:12

Preparata Xenadrine EFX in Citosan nista zdravili, saj njuno delovanje ni bilo nikoli dokazano. Sodita v skupino t.i. prehranskih dodatkov, do katerih imajo dostop vsi državljani. Bojim se pa, da to ni preparat za v lekarno, saj ni (kolikor sem uspel preveriti) vpisan v noben razvid zdravil v RS.

Obe snovi sta zelo vprašljivi. Vem, da se uporabljata za zmanjševanje telesne teže, vendar moram poudariti, da je pri tem še zmeraj najboljša metoda sprememba prehranjevalnih navad in zmerna športna aktivnost.

Zavedam se, da je prevelikokrat najlažja pot tista, ki jo izberemo prvo, pa vendar ti predlagam, da morda najprej prebereš kakšno knjigo ali se pogovoriš z ljudmi z enakimi težavami. Na vsak način je uporaba prehrambenih preparatov, ki niso zgolj vitaminčki in proteinčki, lahko nevarna in nosi posledice.



pogovorila sem se ze..poznam ene par ljudi ki ga jemljejo..samo niso iz slovenije tko da mi ne morjo pomagat pri tem kje oz kako naj ga dobim.
ce ne v lekarni..kje torej? vem da ga lahko narocis prek interneta ampak to pomeni tudi da starsi zvejo..

#53 BlueGirl

BlueGirl

    piščan'c

  • Člani
  • 118 prispevkov
  • Pridružen: 11.03.2005
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 31 maj 2006 - 10:14

Dobit naj bi se ga dalo tudi v prodajalnah, kjer prodajajo prehrano za športnike (ponavadi so ob kakšnih večjih fitnes centrih). Če ga že nameravaš kupit, to ti sicer močno odsvetujem, bodi pozorna, da ne vsebuje efedrina (torej xenadrine EFX - efedrine free). Sploh pa čudežne tablete ni, tudi fatburnerji ne pomagajo, če ne spremeniš načina prehranjevanja in povečaš telesne aktivnosti.
A parfum, ki nosiš ti, na drugemi drugačije diši.

#54 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 224 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 31 maj 2006 - 11:17

Pa zakaj se vsi zatekate na tak način. Na način, ki ni zdrav in je nevaren. :?:
Potem pa bo kaj narobe, pa bo spet problem. Lotite se na drugačen način. Če rabite pomoč - naslove poznate. :)

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#55 kris20

kris20

    piščan'c

  • Člani
  • 121 prispevkov
  • Pridružen: 27.02.2006
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 31 maj 2006 - 11:39

Dobit naj bi se ga dalo tudi v prodajalnah, kjer prodajajo prehrano za športnike (ponavadi so ob kakšnih večjih fitnes centrih). Če ga že nameravaš kupit, to ti sicer močno odsvetujem, bodi pozorna, da ne vsebuje efedrina (torej xenadrine EFX - efedrine free).

Kot lahko vidite, to niso zdravila, pa vendar puščajo resne posledice. Da karikiram (hvala profesorju, ki mi je dal to idejo), obstajajo builderji, ki si dajejo dodaten testosteron, in potem so ti isti ljudje pri 40. sicer mišičasti, vendar "impotentni diabetiki", ki trpijo za srčnimi težavi. Prosim vas vse, da tega res ne uporabljate. Zadeva ni pikovit bonbon, pa še ta ima stranske učinke.
Stvari se da rešiti drugače, prosim poslužite se kontaktov, ki so na voljo.
Zrcalo namreč prikazuje tisto, kar je bilo, tisto, kar je, in tisto, kar bi utegnilo biti. Bi želel pogledati? (J.R.R.Tolkien)

#56 pehta

pehta

    biskvitek

  • Člani
  • 44 prispevkov
  • Pridružen: 20.04.2006
  • Lokacija: lj

Objavljeno 31 maj 2006 - 15:47

Tudi jaz sem bila osnovnosolskih letih bulimicna ampak sem hitro nehala s tem...

Ampak poglejte okrog sebe, odprite kaksno revijo-POVSOD SAME ZENSKE!! In to suhe in lepe-"popolne", nobena nima malo spehka na stegnih, trebuhu...... Pa saj to ni grdo!
Sredi ljubljane(zraven vrtca!!!) so viseli plakati za Playboy na katerih je bila cisto naga Vulgarno nasemljena in prikazana zenska!
V Vikendu magazinu in drugje so slike napol nagih perverzno prikazanih zensk?????????!!!!!!!!!! Potem me pa necakinja ki ima 3 leta vprasa zakaj je teta na naslovnici Poleta naga-kaj naj ji recem?
Da zabava moske?

Nic cudnega, da mlada dekleta dozivljajo/mo take stiske in krize, to je vendar javno nasilje!

Madona sem jezna! :x

Aja, glede zdravljenja- bolnice so res grozne in bolnikom z anoreksijo ali bulimijo le poslabsajo stanje.

Mene je mama prisilila, da sem hodila k psihijatrinji pa tudi ni nic pomagalo, je bla fajn teta ampak nisem hotla govorit z njo-sama sem se odlocila da bom nehala. Pri tem je tako kot pri drogi, to je odvisnost!

#57 aLEshY

aLEshY

    nov na sceni

  • Člani
  • 241 prispevkov
  • Pridružen: 28.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 junij 2006 - 23:14

Nisem natančno bral celega topica... A za ORTOREKSIJO ste že slišali? Ni sicer uvrščena na seznam bolezni (zaenkrat), je pa tudi zelo "popularna" postala.

#58 Puck0

Puck0

    veteran

  • Člani
  • 1 790 prispevkov
  • Pridružen: 26.08.2004
  • Lokacija: LjUbLjAnA

Objavljeno 07 junij 2006 - 23:21

A za ORTOREKSIJO ste že slišali?


Slišali, slišali! :P
Prevaja se fuul napačno, in sicer, kot odvisnost od zdrave prehrane, ki je uživanje hrane brez pesticidov, brez genske manipulacije in pri nekaterih tudi brez mesa..
Ubistvu gre pa za obsedenost, da je zdravo jesti le eno vrsto hrane. Na primer samo tofu, samo sadje samo, samo solato ... Zato bi korekten prevod lahko bil: odvisnost od ene, specifične vrste hrane. ;)

Za vse, ki imate probleme s takšnimi in drugačnimi motnjami prehranjevanja pa priporočam tale naslov:

http://freeweb.siol.net/camaleon/

gre za društvo TARA.
Never take life seriously. Nobody gets out alive anyway.

#59 harmonia

harmonia

    gay friendly

  • Člani
  • 2 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2006

Objavljeno 02 julij 2006 - 15:36

Lep pozdrav. Tud jst sm ena izmed tistih, ki je šla čez to obdobje, ko si sam nad sabo tko razočaran in sam sebi dobesedno nagravžen, ker ne moreš nehat bruhati. Še zdaj me strese, ko slišim, vidim ali, najhuje, izgovorim to besedo. Tega še nikoli nisem priznala v nikakršni obliki, nikomur, še sebi sem tajila, da sem bila bulimična, dokler se nisem sedaj ob prebiranju teh vrstic spomnila na vse travme, ki sem jih doživela v svojem bulimičnem obdobju. Začelo se je v 4. letniku srednje šole in je trajal tri leta, on and off. Tud jst sm dostkrat kadila po bruhanju, hotela sem se kaznovat. Najbolj sem se zagnusila sama sebi, ko sem začela bruhat v kozarce za vlaganje, ker bi drugač brat slišal, da na wc-ju bruham. Tko sm v kopalnici bruhala v kozarce, pod pretvezo, da se tuširam. Pol sm jih pa praznila, ko sm bla sama. Ogabno. Ogabno. Pa nism mogla nehat. Še zdej mi ni jasno, kako sem prenehala. Zdi se mi, da sm pršla do te faze, ko sm si tok želela povzročat bolečine, da si po prenažiranju nism hotela privoščit odrešitve in sm rajši mučila telo ure in ure, dokler nisem vsega prebavila. Sčasoma se je prenažiranje prevesilo v odbijajoče, ker sem vedla, da ne bom bruhala in ne bo tega očiščujočega občutka, ampak samo občutek ogabne nabasanosti. Sicer sem še vedno obsedena s težo pa pred letom dni sm zapadla v depresijo, ki se je pred kratkim zelo poslabšala, tko da sm na antidepresivih. Torej je bil vzrok za bulimijo sigurno globji in psihične narave, zato samo prenehanje bruhanja ni pozdravilo vzroka. Sem pa na dobri poti, da pozdravim tudi svojo dušo.

#60 Rain

Rain

    Častna članica

  • Člani
  • 239 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2006

Objavljeno 06 julij 2006 - 13:10

Sem anoreksična. Baje. Laično bi rekli, da sem bulimik, ampak ker je moj BMI pod 17, se temu strokovno reče purgativna anoreksija. Fancy 8) Hecno je to, da v bistvu nisem nesrečna, da sem anoreksik, ampak sem žalostna, da nisem restriktivni (stradajoci) anoreksik. Stradanje je nekako veliko bolj "pure".., in konec koncev tudi ceneje :D Včasih me kar pretrese, koliko denarja zmečem za hrano, ki gre še neprebavljena direkt v školjko. Somalsko dete nosi domov polne vrečke dobrot ali Auschwitz košarica. V vsakem primeru sick. Ampak verjetno tudi zato uživam v tej..bolezni? razvadi? odvisnosti? Umiranje na obroke. Eleganten samomor. To pa to.
Jezi me, da sem odvisna že celo življenje. Od mamice, od heroina, od hrane, od terapevtov, od punce... Ko pustim eno zasvojenost, gre druga v ekstreme. :evil: A vicious circle :evil:
Ampak brez odvisnosti pa si sebe sploh ne predstavljam. Kaj sploh ostane? Sem lahko perfekcionist, ne da bi bila tudi control freak? Sem lahko povsem comitted, in imam hkrati zdravo distanco? :?: Zelo dvomim.
Dokler pa dvomim, nisem pripravljena tvegat spremembe.
Ja, moram se nehat ajčkat :priden: . Sicer me kmalu ne bo več.

#61 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 06 julij 2006 - 15:39

rain

bravo, končno ena iskrena. no, zdaj vidite, da je brezzveze ponujat oziroma vsiljevat pomoč, ker paše imet anoreksijo. ne zajebavam se. dokler mi je pasalo, sem se stradala. bilo je super, res elegantno in kul, na nek način. še zdaj na tiste čase ne mislim z grenkobo, temveč nekako...nostalgično....in morda malce z obžalovanjem, ker sem se bila takrat sposobna tako odločeno posvetiti eni sami stvari-ne jesti.no, zdaj pa je moja pozornost razdeljena in ko smo že pri perfekcionizmu, me to čisto en kanček moti. če verjamete ali ne, bilo je čudovito.

pa še...nekje sem prebrala izjavo enega, ki mu je uspelo shujšat za 15 kil ali več. pravi, da je tako sicer bolj zdrav, da pa pogreša svojo korpuloznost. da je bilo super biti masiven, prezenca.(kar se moških tiče, so mi res zelo všeč taki...masivni, pa ne govorim o mišicah) in da pogreša tiste bele štruce kruha z majonezo, ki si jih je privoščil ob enih ponoči.

sploh mislim, da imamo vsi nekaj, kar nam pomaga živeti. in čisto vsi umiramo. morda izvira anoreksija iz potrebe po sebičnosti, ki spet pride iz pretiranih pričakovanj, ki jih imajo drugi do nas...ter iz nemoči ustreči njihovim pričakovanjem ter vseeno ohraniti svoj jaz, ustreči svojim željam.

poudarja se zdravljenje, anoreksije in podobnega, pomoč,...ampak človek se lahko nauči živeti s takimi boleznimi ali "boleznimi", kakor jaz na primer. kot sem rekla, s tem, ko živimo, vsi umiramo. in veste kaj? nekdo je povzel življenje oscarja wilda v krasnem stavku : a long and beautiful suicide.

na nas je, kaj storimo z življenjem, ki ga imamo...in da si pomagamo razpadati na za nas kar najlepši, najboljši, najbolj sprejemljiv način. brez kompromisov, kar se naše morale in naših želj tiče, pa če gre vse drugo k vragu.
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#62 kris20

kris20

    piščan'c

  • Člani
  • 121 prispevkov
  • Pridružen: 27.02.2006
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 07 julij 2006 - 18:30

bravo, končno ena iskrena. no, zdaj vidite, da je brezzveze ponujat oziroma vsiljevat pomoč, ker paše imet anoreksijo. ne zajebavam se. dokler mi je pasalo, sem se stradala. bilo je super, res elegantno in kul, na nek način. še zdaj na tiste čase ne mislim z grenkobo, temveč nekako...nostalgično....in morda malce z obžalovanjem, ker sem se bila takrat sposobna tako odločeno posvetiti eni sami stvari-ne jesti.no, zdaj pa je moja pozornost razdeljena in ko smo že pri perfekcionizmu, me to čisto en kanček moti. če verjamete ali ne, bilo je čudovito.

poudarja se zdravljenje, anoreksije in podobnega, pomoč,...ampak človek se lahko nauči živeti s takimi boleznimi ali "boleznimi", kakor jaz na primer. kot sem rekla, s tem, ko živimo, vsi umiramo. in veste kaj? nekdo je povzel življenje oscarja wilda v krasnem stavku : a long and beautiful suicide.

Opisano je, na žalost, povsem točno za vse oblike motenj hranjenja. Nostalgičnost, dobro volja ob izbruhu bolezni in obžalovanje konca bolezni so njene glavne značilnosti. Ljudje, ki imajo to bolezen, so na ozkem pasu med modno muho in resno psihosomatsko boleznijo. Obupno je, da se to dogaja. Zakaj se dogaja? Verjetno glavni razlog je, da si premalokrat povemo, kar si imamo za povedati - tiste 3 besede, ki bi jih morali reči več tisočkrat kot sicer: "Rad te imam!". To so izrazi bolečine, globoke notranje težave, ko se nam zdi, da nas nihče ne mara. Razmislite o tem vsi, ko boste grdi drug do drugega. Naslednji problem družbe je seveda tekmovalnost. V tej bitki za prvo mesto se često najdejo ljudje, ki ji niso kos. Vsi ne moremo biti prvi, vsi ne moremo biti najboljši. To je, mislim, splošno sprejeto. Vendar ima vsak od nas pravico, da je kdaj prvi, najboljši, edini. Tudi tu pozabimo, da je hvala nadvse potrebna beseda. Pa ne bom govoril o krivdi, ampak o dolžnosti biti dober do drugih. Pomemben je namreč tudi ta občutek moči, anoreksična (bulimična) oseba ima moč nad svojim telesom. Hkrati pa je enkrat v življenju DOBRA in NAJBOLJŠA.

Osebno se sicer ne strinjam z zapisom anoreksija in "bolezen" (z narekovaji!), ampak bom pustil to na strani, ker bi rad izrazil spoštovanje do tistih, ki si upajo dati takšne izjavi, ki si upajo priznati, da (čeprav so (morda?) ozdravljeni) je to stvar, ki jih spremlja vso življenje. S tem se rušijo stigme nekaterih bolezni in bolnik ni več krivec ampak Človek.
ana in rain kapo dol pred vama :respect:
Zrcalo namreč prikazuje tisto, kar je bilo, tisto, kar je, in tisto, kar bi utegnilo biti. Bi želel pogledati? (J.R.R.Tolkien)

#63 Gost_revenge_*

Gost_revenge_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 08 julij 2006 - 16:15

najbol uzivam ko gledam folk medtem ko se base s hrano.odlicen obcutek vzvisenosti,da sem nekaj vec 8) uzivam zvecer ob bolecinah v trebuhu-yee i'm empty :evil: uzivam ko hodm in morm pazit da mam skos zravn kej na kar bi se lahko v vsakem trenutku oprijela :D in ja hocem pridt v bolnco. hocem da druge skrbi. tko kokr morm js trpet, da sem perfect in super duper...
...nj tut oni trpijo.


(koga slepim?)

#64 provokatorka

provokatorka

    Častna članica

  • Člani
  • 1 710 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2004

Objavljeno 08 julij 2006 - 18:52

(koga slepim?)


Sebe? :?:
Ljubezen je večna, dokler traja.

#65 NoraM

NoraM

    piščan'c

  • Člani
  • 104 prispevkov
  • Pridružen: 14.07.2006
  • Lokacija: priporočenih vsaj 64 cm od monitorja

Objavljeno 17 julij 2006 - 20:58

Sam mora spoznat, da si dela škodo. Ampak, da do tega pride, pa marsikdo potrebuje pomoč.

#66 Lily

Lily

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.08.2006

Objavljeno 10 avgust 2006 - 17:51

Hi, punce in fantje, tukaj se vam javlam še ena 17 letnica, ki ima bulimijo. Imela sem normalno telesno težo, vendar sem zelo pazila kaj jem, kdaj in koliko. zelo sem se imela pod kontrolo. nekega dne sem imela vsega vrh glave. spet sem začela jesti sladkarije in zaradi tega sem se sovražila, ker sem se fuul nabasla sem vse ksupaj izbruahala. zdaj bruham skoraj vsak dan, včasih večkrat na dan. nihče mi ne zna pomagati. pa veste kaj se je zgodilo? nisem shujšala, nasprotno, zredila sem se. zdaj imam pri 170 cm telesne višine 72 kilogramov. debela sem, kar mi vsak dan tudi povejo, starši namreč. prejšnjič je celo, ko sem telefonirala s svojim fantom, moja mami hotela govoriti z njim in ga je vprašala, če njega ne moti da sem tako debela. pa ji je rekel, da me on nima zaradi mojega telesa. ja, lepo, ne? fuul vredu starše mam. najraje bi ju ubila. cele dneve samo poslušam kako sem debela in mam vsega dost. najraje bi se ubila. naj mi nekdo pomaga! :cry:
Life is shit and I am in it.

#67 kris20

kris20

    piščan'c

  • Člani
  • 121 prispevkov
  • Pridružen: 27.02.2006
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 10 avgust 2006 - 20:33

Lily, najprej hvala, da si delila to svojo izkušnjo z nami. Res lepo od tebe :) . Zdaj pa dovoli, da povem nekaj o stvareh, ki si jih izpostavila:
a) Nikakor se ne strinjam z idejo samomora (čeprav jo morda razumem, ker je to, kar opisuješ groza :o ). Poglej, vsak, ki si upa pred več kot 1000 ljudmi priznati svojo psihosomatsko motnjo, si zasluži odlikovanje poguma. Vsak, ki lahko mirno prenaša žalitve lastnih staršev, si zasluži odlikovanje potrpežljivosti. Vsak, ki prizna, da rabi pomoč, si zasluži odlikovanje iskrenosti. Vse troje so znaki junakov, ti pa naj čim dlje živijo (ker jih je tako malo).
b) V strogem medicinskem smislu NISI debela.
c) Drži se fanta.

Kakorkoli, vedi, da nisi edina s to težavo in da nisi sama. To ni enostavna bolezen, zagotovo pa je zdravljiva. Na vsak način je prvo potreben pogovor z vsemi, ki ne vedo za tvojo bolezen. Najprej fant, nato pa starši. Obstajajo knjige, ki so lahko učinkovita pomoč (glej to temo). Obstajajo krožki za samopomoč in tudi strokovna pomoč v obliki terapevtov, psiholog, psihiatrov ipd. (Nekateri kontakti so objavljeni na forumu, seveda pa s(m)o ti forumaši tudi na voljo).

Lily, ne pozabi! DOBRA SI in VREDNA ne glede na obliko in stanje tvojega telesa!!!
Zrcalo namreč prikazuje tisto, kar je bilo, tisto, kar je, in tisto, kar bi utegnilo biti. Bi želel pogledati? (J.R.R.Tolkien)

#68 Lily

Lily

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.08.2006

Objavljeno 12 avgust 2006 - 16:32

Kris20 fuul hvala za vse te spodbudne besede. ko sem brala, kar si napisal sem se kar zjokala. fant sicer ve za moje težave, no, rekla sem mu, da sem nehala. staršem pa nikakor ne morem in nočem povedati. ma saj nekako bom že to premagala, vsaj upam.
Life is shit and I am in it.

#69 Black Kitty

Black Kitty

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 01.04.2006
  • Lokacija: Prestolnica

Objavljeno 13 avgust 2006 - 12:15

Jst sem mela čist iste težave k ti Lily. En let pa pol se je vlekl, zdej mam težave z zobi, ampak nehala pa sem. Najlaži je nehat, če se začneš redno ukvarjat z eno šporno aktivnostjo, preživiš večino svojga časa s frendi in tipom in ješ majhne obroke (vem, da je to groozno težko). Je pa res, da se z bulimijo sam rediš in rediš in se zato še doost bolj grozno počutiš :(

"Those who do not movedo not notice their chains."

Rosa Luxemburg


#70 Gost_mmmmmm_*

Gost_mmmmmm_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 18 avgust 2006 - 02:04

ja a pol vsi k mate bulimijo bruhate vsak dan?? jst sm mela obdobje k sm bruhala vsak dan, sedaj se pojavlja redkeje... najmanj 2* tedensko kar naj bi bilo dovolj da ima človek bulimijo...

#71 Lily

Lily

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.08.2006

Objavljeno 18 avgust 2006 - 03:02

Jaz mam zdaj počasi dovolj vsega. malo prej sem prišla od fanta. ko sem bila tam, sem omenila, da me bolijo zobje. pa fant vprašal zakaj. sem rekla, ah, pač erozija zobne sklenine, zaradi bulimije. pa je vprašal: a še imaš vedno bulimijo, če imaš povej, da se bova pogovorila. pa sem rekla: ah, to je že minilo. ne morem mu povedat in to me zelo boli. vedno sem mu lahko povedala vse, a zdaj tega ne zmorem. zdaj trenutno jokam in ker skozi nos ne morem dihati, diham skozi usta, a me tako zelo prekleto bolijo zobje, ko potegnem zrak, da bi kar umrla. ne vem kaj naj! res bi rada umrla. saj se ne bom ubila, ampak tako zelo bi rada umrla, ker tako zelo boli (psihično in fizično). še malo pa se bo začela šola in ne upam si taka (debela grda in sesuta) pred ljudi. najraje bi se zavlekla nekam in nikoli več ne prišla na spregled. punce in fantje, prosim vas, nikoli ne začnite bruhat! to je pekel! prisežem, da je hujše od heroina. nimam sicer izkušenj z heroinom, toda verjemite mi, ni je hujše zasvojenosti od bulimije. jočem še vedno... jokala sem prej, jočem, ko tipkam to in jokala bom, dokler se utrujena ne zgrudim. kaj naj? ne znam več normalno jest in edini moj prijatelj je postal računalnik. on ne bo obremenjen, če mu povem svoje probleme. ne zmorem s svojimi problemi bremeniti ljudi, ne, nočem da tudi oni trpijo...
Life is shit and I am in it.

#72 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 18 avgust 2006 - 08:17

vidiš, jaz se ne sekiram toliko. res je, da pomaga, če imaš koga, ampak iz mojih izkušenj vem, da v tvojih očeh nihče ne bo tvoj pravi prijatelj, dokler mu ne boš povedala. to je težko naredit, vendar ko sem enkrat nekomu povedala, je bilo potem vsakič laže. kot bi si priznala, taka sem in to je to. tudi drugače je bilo s samo boleznijo-faze anoreksije in bulimije-po tem samopriznanju postopoma bolje. mislim da zato, ker sem se sprejela in me ni več sram točno tega, kar si sama omenila-da ne znam jesti. to je čisto dejstvo, jesti ne znam in dolgo časa je bilo zame sramotno, da mi nekaj tako osnovnega ne gre. in ravno iz te sramote so sledila še večja samoobtoževanja in mučenja in napredek bolezni.

pomagalo mi je to, da sem se ozrla okol sebe in videla, da nihče ni imun za neumnosti in da ljudje, ki jesti znajo, niso sposobni drugih stvari, v katerih sem jaz mojster in ki so mi pomagale preživeti zadnjih deset let bolezni. res je, da zdrava ne bom nikoli, mogoče tudi nikoli nisem bila, je pa prineslo to s sabo veliko dobrih stvari, novih znanj in spoznanj. skratka, ko sem se nehala sramovati in se kriviti za težave drugih, je bilo mnogo bolje.

mislim, da ljudi, ki te imajo radi, s priznanjem ne boš bremenila. tudi mene ziher nisi, sploh nisem žalostna ali jezna in tudi smiliš se mi ne. ker vem, da boš prišla k sebi in da bo vse dobro. samo obratno začni razmišljati.
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#73 Lily

Lily

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.08.2006

Objavljeno 18 avgust 2006 - 17:38

Sam kako to misliš, da najbrž nikoli ne boš ozdravljena? kaj pa tvoji zobje? ti še niso izpadli? jaz mam bulimijo malo več kot pol leta, pa mam sklenino že čist uničeno.
Life is shit and I am in it.

#74 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 18 avgust 2006 - 19:18

lahko prebereš moj prvi post na peti strani te teme.

zobje se pač ne celijo kot ostali deli telesa. greš pa vedno lahko k zobarju in mu/ji poveš, kaj je s tvojo sklenino, pa bo pomagal, kolikor bo lahko. tako in tudi na druge načine lahko skrbiš zase dokler/če sploh se ne pozdraviš. to, da imaš bulimijo, ne pomeni, da se moraš zanemarjat na vseh področjih...to vodi v hujšo bulimijo. ko rečem, da sem se naučila živeti s svojo boleznijo, mislim prav to, da se je zavedam in pucam za sabo, preventivno in kurativno ukrepam. ne mešam po svojem dreku več, kot je potrebno.
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#75 Lily

Lily

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.08.2006

Objavljeno 19 avgust 2006 - 15:26

Ana, a se nisi zaradi bulimije zredila?
Life is shit and I am in it.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov