Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Motnja hranjenja (komp. prenajedanje, bulimija, anoreksija)


166 odgovorov v tej temi

#1 sean

sean

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 februar 2006 - 19:32

Živjo!

Spoznali ste fanta oz. punco ter po nekaj časa ugotovili, da ima eno od motenj hranjenja. Kako bi odraegirali?

#2 _lynx_*

_lynx_*

    nov na sceni

  • Člani
  • 248 prispevkov
  • Pridružen: 18.10.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 februar 2006 - 20:04

Poznam punco z bulimijo. In sva bila in sva še zelo dobra kolega!
Predvsem mi je še bolj prirasla k srcu s tem, da mi je zaupala svojo težavo. In jo popolnoma razumem.
Punca ima zelo luštno postavico, ji prav nič ne manjka, a kaj ko je ta predsodek do samega sebe tako globoko zakoreninjen v psihi.
V tem hladnem, brezosebnem svetu polnem stereotipov je motnja v prehranjevanju še najmanjši problem.
Predvsem pa ljudje z takimi ali podobnimi problemi rabijo veliko ljubezni,
da si povrnejo zaupanje in ljubezen do samega sebe.
Počasi se daleč pride.

#3 Sienna

Sienna

    Častna članica

  • Člani
  • 983 prispevkov
  • Pridružen: 14.01.2005

Objavljeno 21 februar 2006 - 21:50

Nikakor ne bi pustila, da sama uredi.
Poskušala bi ji najti kakšno skupino, kjer se lahko pogovori in uredi svoje težave. Res je, da mora taka oseba sama pri sebi razčistiti in brez njene volje ne gre, ampak vseeno pomaga, če vidiš da nisi sam in se o tem pogovarjaš.
Če ne bi hotla, bi povedala njenim bližnjim, da ji poiščejo pomoč. Tudi če bi me ta oseba zasovražila, se to bolj splača, kot pa da se izstrada do smrti.

#4 ženska

ženska

    Moderatorka

  • Moderatorska ekipa
  • 5 557 prispevkov
  • Pridružen: 23.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 21 februar 2006 - 23:15

Motnje hranjenja so zelo resne bolezni in edino strokovna pomoč je tisto, kar v večini primerov pomaga.
Psihiatrična bolnišnica ima poseben oddelek, kjer se zdravijo mladi s takšnimi problemi in zdravljenje sploh ni enostavno in še manj kratkotrajno.
Če težave niso prehude je možno izvenbolnišnično zdravljenje, vsekakor je pa nujen posvet s psihiatrom in zdravljenje.

Zakaj potrebujemo petdeset vrst WC papirja? Včasih smo si riti brisali tudi s časopisnim papirjem, pa smo bili vsi čisti. Danes je pa povsod polno posrancev. (Svetlana Makarovič)


#5 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 22 februar 2006 - 01:29

:?

imela sem anoreksijo med 12. in 13. letom starosti. torej nekaj že lahko povem iz svojih izkušenj.

kolikor sem razmišljala o sebi, zakaj je do tega prišlo, pa kolikor sem se pogovarjala z ljudmi, ki so imeli te težave in prišli čeznje, doumeli, zakaj se jim je to dogajalo, lahko rečem, da gre pri tej motnji bolj za simptom ali odraz zelo različnih stvari, težav, hotenj, nekakšnih razkolov med tem, kar je in tem, kar bi radi. mislim, da je samo en zelo nevaren ventil, kakršne pozna vsak, skoraj vsak, na neki točki v življenju. torej ljudje z motnjami hranjenja naj bi po moje imeli različne težave, vendar enak način razreševanja le-teh.

misel, da gre pri anoreksiji za strah pred debelostjo, namišljen ali taprav, je zgrešena.nikoli nisem bila debela, tudi tega nikoli nisem mislila o sebi.tudi tista teorija o kontroli nad sabo s pomočjo skrajne askeze ne drži vedno.

pri meni je bilo tako, da sem sredi februarja-ravno deset let nazaj-nehala jesti, in to brez kakšne zavestne odločitve. imela sem takrat 168 cm in 62 kg...nič kaj tako zelo debelega...1. maja, ko sem dopolnila 13 let, pa 15 kg manj, začetek junija, ko so me sprejeli v bolnico, še 5 kg manj.

kmalu zatem, saj v bolnici nisem bila več kot 5 dni, sem tam neko jutro kar začela jesti. braz kakega razmisleka.sicer nikoli več nisem imela 60 kil, zdajle denimo 59, pa sem 9 dni pred rokom, zrasla sem za 4 cm...ampak pod 53 kile tudi nikoli več nisem šla.

kaj se mi je dogajalo?

bile so stvari, vglavnem povezane s spolom, pa ne z mojo fizično podobo...bolj s tem, kaj se "gospodični" spodobi...bila sem vzgajana tako kot brat, saj sva le 2 leti razlike in se mi je ravnanje s puncami, ko s(m)o dosegle puberteto, zdelo žaljivo.do 12. leta sem bila fantek, potem pa...bum, punca.

spomnim se enega pogovora s psihiatrom...zadnjega, preden so me na hitro poslali v bolnico...izgubila sem obliko, razlezla sem se kot kakšna ameba.zgleda, da je bilo to tisto stanje, do katerega sem morala priti, razobličenje, pri čemer je na materialni ravni pomagala izguba teže, da sem lahko vzpostavila nek novi jaz, ki je ustrezal tako meni kot okolici.

kaj naj torej z osebo z motno hranjenja? pustila bi jo pri miru.
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#6 Nadalina

Nadalina

    gay friendly

  • Člani
  • 10 prispevkov
  • Pridružen: 11.02.2006
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 februar 2006 - 01:37

Se strinjam z žensko.
Motnje hranjenja so v večini primerov simptom globjih psihičnih težav. Na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje imajo posebej za to usposobljeno enoto (EMH) in mislim, da so rezultati kar na nivoju. Je pa vse skupaj na precej prostovoljni bazi; kolikor mi je znano, jih nihče ne sili jest ali kaj podobnega.
Jaz bi ji/mu torej zelo toplo priporočila strokovno pomoč. Je pa tako, da te zadeve v vsakem primeru zahtevajo zelo veliko truda in resnične želje po ozdravljenju- kajti če si sam nisi pripravljen pomagati, ti bo kdorkoli drug izredno težko.

Imela sem prijateljico z anoreksijo in sem ji poskušala čimbolj stati ob strani, mi je pa večkrat rekla, da je jezna na tedanjega fanta, ki se je vedel, kot da ni nič narobe oz. jo je celo podpiral v boju proti "nerazumevajočim hudobnežem, ki so jo želeli zrediti". :shock:
Vtaknili so jo v pediatrično bolnišnico, ker je bila še mladoletna in se je nekako spacala s prisilnim hranjenjem in antidepresivi. Sedaj, po štirih letih je sicer v zadovoljivem stanju, mora pa še vedno zelo paziti, da se prehranjuje čimbolj redno in neobremenjeno.

Vsak mora razčistiti sam pri sebi, ti namesto njega ne moreš, seveda pa je v težkih trenutkih vsaka podpora dobrodošla.

#7 sean

sean

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 februar 2006 - 16:44

Lepo ste tole odgovorili.

Kako dolgo bi vztrajali v vezi s partnerjem z motnjo hranjenja. Taka oseba se ponavadi zapira vase, v svoj svet. Kaj bi storili, ko bi si (če bi si) začel/a rezati žile, poskušati narediti samomor, piti, bruhati,… Kako konkretno bi ji vi pomagali, z besedami, dejanji? Kadar bi ti hotel/a iti z njo/njim ven, pa on/a noče zaradi svoje samopodobe, kaj bi storili? Pa nihanje teže, bi vas to zelo motilo…

Možnost, da bi navezali stike s tako osebo je verjetno majhna, ampak če slučajno…

Vključite no malce domišljije. Zanima me predvsem to, kako si vi predstavljate zvezo s takšno osebo.

#8 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 224 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 februar 2006 - 12:15

Vidim, da noben ni opisal motenj. Mislim, da se ljudje tega sploh ne zavedajo. Niti ne opazijo zato sem nekaj opisal itd. :)

1. Anoreksija:
Je bolezen, ki vpliva na odnos do hrane in telesne teže. Osebe se počutijo debele, četudi so že kar zaskrbljujoče suhe. Ženske predstavljajo pretežen delež obolelih za anoreksijo, saj je od 15 oseb, ki trpijo za to boleznijo, kar 14 žensk.

Znaki:
- opazna izguba tel. teže, izogibanje drugim, obsedenost s hrano (recepti, diete), nošenje zelo ohlapnih oblačil, omedlevanje, opravičevanje zaradi hrane ("sem že jedel/jedla"), pritoževanje nad svojo debelostjo, čeprav je oseba vitka ...

2. Bulimija:
Je motnja hranjenja, pri katerin oseba redno bruha, da bi s tem uravnavala svojo telesno težo. Osebe z bulimijo imajo lahko normalno telesno težo ali celo prekomerno. Osebe se gnusijo same sebi, zato je manj verjetno da bodo o tem spregovorili. Oseba, ki ima bulimijo bruha (na začetku) 1x na dan, potem pa vedno bolj pogosto (lahko tudi po vsakem obroku). Izločanje čez čas rata oteženo, zato uporabljajo razna odvajala (prste v usta, različni predmeti).

Znaki:

- poje veliko hrane, opazimo, da hrane zmankuje (je skrivaj), po obrokih gre na stranišče, bruhanje, nihanje tel. teže, izpadanje zob, huda samokritičnost ...

3. Kompulzivno prenajedanje:
Se pojavi, ko oseba nima več nadzora nad količino hrane, ki jo poje. Za en obrok lahko poje gromozansko količino hrane. Osebe, ki se kompulzivno hranijo, so sposbni jesti tudi surovo moko ali pa hrano, ki ji je rok trajanja že potekel (kljub slabemu okusu).

Znaki:
- poje veliko hrane, depresivnost, boji se, da ne bo mogel/mogla prenehati jesti, telesna teža je najpomembnejša stvar v življenju ...


Vzroki za motne hranjenja pa so lahko v družinskih situacijah, osebnostnih lastnosti, družbeni dejavniki, genetski vzroki.
Če rabite naslove za pomoč, pa me lahko kontaktirajte preko ZS.

Lep pozdrav, Glorchy :paprika:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#9 sEnorita

sEnorita

    piščan'c

  • Člani
  • 101 prispevkov
  • Pridružen: 02.06.2005
  • Lokacija: Obstaja

Objavljeno 25 februar 2006 - 19:14

Če bi oseba, ki jo poznam imela motnje hranjenja bi ji vsekakor pomagala, se pogovarjala z njo, ji skušala pokazat, da se težave (če bi imela probleme s težo) ni rešila na pravi način in jo poskušala motivirat npr. za šport. Če bi pa npr. imela čisto v redu postavo, pa bi še vedno silila v to da bi bi izgubljala kg na takšen način, bi ji pa verjetno poskušala pokazat, da res nima težav s tem... Seveda je vse odvisno od tiste osebe, tudi če bi ona sama videla, da imam prav, in bi vseeno trmasto vztrajala pri svojem, nebi pomagalo nič. Na žalost!

Imela sem prijateljico, ki se je rezala. V ekstreme ravno ni šla,ker si ni upala, ampak vseeno je to počela kar pogosto. Čeprav sem bila z njo vsak dan v šoli, ker sva bili sošolki, potem tudi popoldne, zvečer ... nič ni pomagalo. Nisem upala povedati njeni mami, ker sem se bala, da bi me zasovražila... Sedaj mi je žal, da nisem povedala. Vse zadeve sem se lotila po napačni poti ... V bistvu ona ni imela težav s svojo samopodobo, ampak z odnosi, ki so jih drugi imeli do nje.

Težko si je predstavljat zvezo s tako osebo, če je nikoli nimaš, ker tudi če imajo enake težave, so si kot osebe vseeno različni (karakter, vizualna podoba in njihov pogled na to, izkušnje, vzroki za te težave... ) in ne bom posplošila na vse. Odvisno je tudi od tega, kdaj bi se to začelo dogajati in koliko bi osebo poznala, da bi ji pomagala. Če, če, če... :?:

#10 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 12 april 2006 - 17:41

Moja najboljša prijateljica ima slabe tri leta bulimijo, bla je 5krat v bolnici na infuziji, zobe ima uničene, pri 17ih je dobila osteoporozo, možnost raka na črevesju (zdej je bla lih na testih), njena prebava je uničena, v petek raje ostane doma z goro hrane, da psihičnih težav niti ne omenjam podrobno(depresije,komplexi,samodestruktivnost,....) Ne hod v šolo, ne dela, nič. Zjutri k se zbudi jo tok vse boli, komaj ustane. Poleg tega sta mela z fantom probleme z drogo(načeloma sta jih rešila), le-ta se zelo trudi okol nje....sam, star je 20 let in ni psiholog....poleg tega je mela kar nekaj zlorab v otroštvu...Punca bo čez 2 leti 100% na vozičku če bo tko nadaljevala (zdravniki rekl), totalno nerazvita je...
Drugač jo je res škoda ker je ful lepa in totalen genij, pr 13ih je pisala tako poezijo da dol padeš...

...in zdej še ta njen fant-čist je obupan razmišlja da bi jo pustu počas, zato ker tone z njo...še njena mama pritiska nanj-mu je rekla, da če jo bo kdaj pustu si bo hčerka(njegova punca) ziher kej nardila. Ne zmore več,sprašuje me kaj naj naredi, sej ga razumem. Niti jaz nevem kaj naj naredim-kako naj ji pomagam kot prijateljica. Punčko mam zelo rada. Z njenim tipom sva probala vse, z jokom,besom,ultimati,vse. Institucije so zahinavle, že dobro leto je na listi na Centru za mentalno zdravljenje za oddelek za Motnje hranjenja...pa NČ, nazadne so rekl da se bo mogla zredit predn gre not (?!?) :cry:

Sej nevem če mi lahko kako pomagate(mogoče je kakšna zdravnica&zdravnik gor z vezam;), mogoče sem samo mogla vn spravt. Drugač bom pa vesela vsakega predloga, izkušnje,vsega. :cry:

PUNCE/FANTJE... NE SE HECAT S TEM. :x

Na zdravje!
"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#11 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 224 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 12 april 2006 - 17:44

Naj se takoj odpravi na zdravljene na KOMZ.

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#12 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 12 april 2006 - 17:51

KOMZ?
"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#13 BlueGirl

BlueGirl

    piščan'c

  • Člani
  • 118 prispevkov
  • Pridružen: 11.03.2005
  • Lokacija: Maribor

Objavljeno 12 april 2006 - 17:52

Klinični Oddelek za Mentalno Zdravje

(če se ne motim :?: )
A parfum, ki nosiš ti, na drugemi drugačije diši.

#14 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 224 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 12 april 2006 - 17:53

Ups, se oproščam. :oops:
KOMZ = Klinični oddelek za mentalno zdravje na Zaloški cesti (zraven Očesne klinike Ljubljana). Na KOMZU je oddelek za motnje prehranjevanja. Prijateljica pa rabi bolnišnično zdravljenje. Pa kakšne neodgovorne starše ima to? Zakaj je zdravniki niso direkt poslali na zdravljenje? Mislim!

Lep popzdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#15 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 12 april 2006 - 17:55

Vtaknili so jo v pediatrično bolnišnico, ker je bila še mladoletna in se je nekako spacala s prisilnim hranjenjem in antidepresivi.

Mojo frendico tut, oddelek se sploh nebi smel imenovat kot oddelek za motnje hranjenja, ni nobenega nadzora, nobenega znanja, primer. punci k ma bulimijo, k ma uničen želodec k zelo malo prenese, so ji za večerjo dal mastnga piščanca in pire kromper, in pol so se čudl zakaj je bruhala.

To je sramota!

Institucije so zahinavle, že dobro leto je na listi na Centru za mentalno zdravljenje za oddelek za Motnje hranjenja...pa NČ, nazadne so rekl da se bo mogla zredit predn gre not (?!?)


"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#16 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 224 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 12 april 2006 - 17:58

No kot domnevam si laik in ne obtožuj zdravstvenega osebja, če nimaš podlage. Govoriti, da osebje nima nobenega znanja je nerealno in nefer. Če se je to dogajalo, bi pač vložila tožbo na zbornico. Nima smisla tukaj zdaj kritizirati. Če je kritičen primer bi mogla takoj dobiti pojstlo. Pa saj a ona nima zdravnikov? Kako, da ji ONI ne pomagajo oz. ji svetujejo. Če se to ne dogaja pa se pritožite na zbornico, čeprav dvomim v to.

Lep pozdrav, Glorchy :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#17 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 12 april 2006 - 18:02

Tam sem bla vsak dan najmanj 3 ure in vem kaj se je dogajal. In kdo je reku da ni blo nobenih obtožb z strani staršev?
Ni blo nobenga nadzora, noben je ni gledu k je jedla, k je šla na wc ... in hrana je bla neprimernam, meni k je imela na pediatrični si je ogledala ena druga specialistka za to tematiko in je bila zgrožena.
Tako da bi rekla, da so moje obtožbe utemeljene. Pa še to sm navedla samo par stvari. Kot sem že dvakrat napisala...čakalna lista za CMZ je eno leto. Pol se pa :akcija: če si bolan. Seveda hod na stalen odvzem krvi (kalij), kadiologu itd.
Specializirani so pa samo na CMZju.
_________________________________________
Združil prispevka. Prosim ne piši drugo za drugim. ;)
Lep pozdrav, Glorious

"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#18 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 12 april 2006 - 18:13

:offtopic: sorčy, hotla sem ti utemeljit svoj negativen odnost do Pediatrične (čeprav sem laik in ne zdravnica) ;) Misli pa so prihajale ravno ko sem pritisnila pošlji.

ekskjuzemua al kako že!
"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#19 mala_cura

mala_cura

    gay friendly

  • Člani
  • 15 prispevkov
  • Pridružen: 10.04.2006
  • Lokacija: Brezovca

Objavljeno 12 april 2006 - 18:25

se podpišem pod skor vsemi! Heh... sej drugač je blo pa tud dost življenskih zgodb o tem... pa člankov... pa tko. Js ko sm bla enkrat v bolnic, sem mela za susedo(na sosednji postli) eno k je bla anoreksična... mela je razpoke na črevesju in želodcu, kri so ji dodajal,... pa take stvari. Sej po izgledu je bla čist normal tko kt usi, sam te težave je pač mela,.. rekla je, da je bla že pr useh psihiatrih in svetovalnih službah, pa ji niso mogl pomagat... ja to je eno s*****! :?
Do you really wanna know?

#20 Gost_nora_*

Gost_nora_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 17 april 2006 - 13:18

Čakalna doba na KOMZ-u je ubijalska. Jaz moram še čakati okoli 6 mesecev.

Sicer pa... osebe z bulimijo... pravijo, da so motnje hranjenja samo simptomi. Jaz zase ne vem, kaj bi to lahko bilo. Vem samo, da že od nekdaj nisem zadovoljna s svojo postavo. In se mi ne zdi, da je tukaj kej globljega.

Drugače pa je MUZA tudi v redu, na Kongresnem v Lj.

#21 ana

ana

    zasvojen'c

  • Člani
  • 588 prispevkov
  • Pridružen: 25.05.2004
  • Lokacija: ljubljena

Objavljeno 18 april 2006 - 06:38

ravnokar razmišljam, da bi si prek amazona naročila odlično knjigo o tem: eireann corrgan, you remind me of you. sicer je v poeziji, ampak se lepo bere. ponuja malce bolj celovit pogled na bolezen. gre pa za spomine avtorice.
...in vse te lude krasne črke, ki delajo kar same pisemček zate in naju nadlegujejo, zlasti črka f je poredna žival, fej jo bodi. Tudi ti ljuba nedefinirana črkica (tvoje ime) se fajn imej.

#22 w4mp|rk4

w4mp|rk4

    redni gost

  • Člani
  • 353 prispevkov
  • Pridružen: 13.01.2004
  • Lokacija: Lost

Objavljeno 19 april 2006 - 09:48

Sicer pa... osebe z bulimijo... pravijo, da so motnje hranjenja samo simptomi. Jaz zase ne vem, kaj bi to lahko bilo. Vem samo, da že od nekdaj nisem zadovoljna s svojo postavo. In se mi ne zdi, da je tukaj kej globljega.


Absolutno! ne gre samo za ene bejbe k pac hocejo shujsat pa ga mal serjejo...stvar preide v odvisnost,baje stalna lakota in potem tisti filing ko se spraznis ... vzroki v osnovi pa imajo pomojem kot si tud ti rekla globji pomen - najbrz kaka stvar z otrostva-pubertete ... in kasneje popolnoma popacena predstava o sebi-fiz in psih ... NE SE HECAT S TEM!
"Pain and suffering in various tempos"
I quietly observe standing in my space...Daydreaming
http://www.horrorsee...ges/blueeye.gif

#23 Gost_nora_*

Gost_nora_*
  • Gostje
  • Pridružen: --

Objavljeno 19 april 2006 - 10:21

Ja, zdaj že gre za filing - ko se totalno naješ, potem pa vse to daš ven. Sama se zavedam, da to ni kul, ampak ne znam prenehat. Vsak dan znova si rečem, da je to zadnjič, ampak se tega nikol ne držim.
Filing, ko vse zbruhaš, je pa ful evforičen oziroma podoben tistemu, ko si pijan in si vse upaš...
In ne, ne morem kar rečt, da zdej bom pa nehala. KEr takoj ko pride do vnosa hrane, se vsa zgodba ponovi. :(

#24 Shaman

Shaman

    veteran

  • Člani
  • 1 714 prispevkov
  • Pridružen: 09.06.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 19 april 2006 - 13:53

Kako bi odraegirali?


Pomagal bi mu/ji po vseh svojih močeh, da bi se ozdravil te motnje. Za tak "podvig" človek potrebuje ogromno volje in podpore in to je po mojem največ, kar lahko nekdo takemu človeku nudi.
Vse ljubezni so enako lepe, le da vam nekatere lahko nudijo več užitkov. Slika objavljena

#25 Immortal

Immortal

    veteran

  • Člani
  • 1 858 prispevkov
  • Pridružen: 21.05.2004
  • Lokacija: Bela Ljubljana

Objavljeno 19 april 2006 - 14:46

Filing, ko vse zbruhaš, je pa ful evforičen


Sej, mogoče je drugače pri motnjah hranjenja, ampak meni se bruhanje enostavno gabi. :? Težko že dam prst v usta, kadar se slabo počutim (recimo, da sem pojedla nekaj, kar me grozno tišči v želodcu), zato tega ne delam oz. sem nazadnje kakih 8 let nazaj.

Mislim, da bi za prenehanje te odvisnosti (kot za vsako pravzaprav) bilo potrebno ogromno močne volje in pa seveda support s strani ljudi, ki so ti blizu. In po možnosti še kake ustanov,e ali zasebnega terapevta - teh je pa tudi dosti. Morda, če bi načrtno začeli delat na samopodobi, bi se vključevali v razne dejavnosti in potem se tako okupiraš z drugimi mislimi, da se ti zmanjša potreba po prenažiranju. Brez druge pomoči seveda ne gre. Pa pogovor seveda, obvezno, da daš iz sebe vse tisto, kar moraš (besede! ne želodčno vsebino).
A hug is the shortest distance between Friends.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov