Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Skrb za okolje


237 odgovorov v tej temi

#26 sonček

sonček

    zasvojen

  • Člani
  • 609 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2006

Objavljeno 02 junij 2007 - 12:49

Se strinjam z obema. Ljudjem se ne ljubi ločevat. V mojem kraju imamo ločevalne zabojnike, a žal so prazni, ker enostavno mislijo da je potrata časa ločevat odpadke. In konec koncev škodujemo samim sebi, ker ne ločujemo. :buu:

Kaj mogoče kdo ve, je možno dobiti kakšno kazen v primeru, da imajo ločevalne zabojnike in kljub temu ne ločujejo? Ker meni se zdi neumno, da jih pol sploh imajo. :S

#27 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 02 junij 2007 - 14:27

Čudno. Pri nas pa se ljudje kar držijo sortiranja odpadkov za reciklažo. Pred blokom imamo zabojnike za papir, steklo, organske in navadne odpadke. Pri organskih so celo tako pridni, kar je tudi pravilno, da jih strosijo iz vrečke in vrečko vržejo med navadne odpadke.
Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#28 sonček

sonček

    zasvojen

  • Člani
  • 609 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2006

Objavljeno 02 junij 2007 - 16:36

Blagor vam. Žal pri nas ni takšnih. js na srečo živim v Ljubljani, kjer sem se navadla ločevat odpadke. Pravijo sto ljudi, sto čudi.

#29 goinup

goinup

    izkušen

  • Člani
  • 991 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2006

Objavljeno 02 junij 2007 - 17:31

Sem bral poste pred menoj. Opažam, da ljudje v urbanih naseljih bolj ločujejo, sploh taki v blokih, ker imajo zabojnike skoraj pred vsakim vhodom. Opažam pa v naseljih individualnih hiš, ko so zabojniki pač na koncu ulice, da je ljudem težko nesti smeti do tja, pač raje vse vržejo v eno najbljižjo kanto pri svoji individualni hiši... :?:
Do files get embarrassed when they get unzipped?

#30 qty

qty

    veteran

  • Člani
  • 1 989 prispevkov
  • Pridružen: 05.04.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 02 junij 2007 - 18:24

Jaz živim v urbanem naselju v mirni soseski z vrstnimi hišami. Snaga je postavila ob stare zabojnike še nove, ki so namenjene biološko razgradljivim odpadkom - najbrž zato, ker vsaki hiši pripada še svoj vrt in raznoraznih vrtnih odpadkov nanese ogromno. Kanta je praktično vedno polna. Najbližji zabojniki za ločevanje papirja, stekla in embalaže so kar nekaj stran. Koliko ljudje ločujejo odpadke, ne vem, pri nas jaz ločeno zbiram papir in steklo, ponavadi pa zraven mami in jaz dajeva še embalažo, potem se pa zapeljem vsake toliko mimo zbirnega centra in odmečem. Fotra to ne briga veliko, za brata pa ne vem. Nekaj stran nas je ena restavracija in vsak večer slišim, ko odnesejo steklo. Tudi ko sem sam še delal za šankom, smo ločevali steklo in papir. Čeprav smo imeli kar zajeten sprehod, smo na teden vsaj dvakrat nesli po 3 velike škatle stekla. Tisti zabojnik je sicer pripadal enemu drugemu lokalu, pa nas niso nič postrani gledali, edino kar je bilo blazno neprijetno, je bilo, ko je bila kanta zaklenjena in smo morali metat noter po eno in eno steklenico. V primerjavi z gospodinjstvi se mi zdi pomembneje in bolj učinkovito, da reciklirajo podjetja - gostinci naberejo ogromno stekla, spet druge dejavnosti ogromno papirja in kartona. Kar mi ne gre v glavo je, zakaj ogromno steklene embalaže ne morajo ponovno uporabiti brez predelave, grobo rečeno vse tuje proizvode - osvežilne pijače in piva. Pohvalna se mi zdi tudi trenutna akcija Simobila, ki naročnikom ponuja ugodnosti, če se odločijo za e-račun. Sami sebi znižajo stroške, uporabniki dobijo ugodnosti ter obenem znižajo porabo surovin. Več (velikih) podjetij bi moralo uvesti podobne ukrepe.
i don't see why everybody feel as though that they gotta tell me how to live my life. let me live baby, let me live!

#31 Puck0

Puck0

    veteran

  • Člani
  • 1 790 prispevkov
  • Pridružen: 26.08.2004
  • Lokacija: LjUbLjAnA

Objavljeno 02 junij 2007 - 18:36

Odpadki v središču mesta Ljubljane se selijo pod zemljo
Do konca leta bo nared dvajset zbirnih mest s podzemnimi zbiralnicami odpadkov

Mestna občina Ljubljana (MOL) bo kot prva slovenska občina predvidoma do konca leta v ožjem mestnem središču dobila podzemne zbiralnice odpadkov. Ponudnika zbiralnic bodo izbirali na javnem razpisu.

Javno podjetje (JP) Snaga je pred dnevi že objavilo razpis za njihovo dobavo in montažo, posel je skupaj s posebnim smetarskim tovornjakom vreden skoraj 1,6 milijona evrov, kar bodo pokrili z denarjem iz letošnjega proračuna MOL. V podjetju načrtujejo, da bodo na dvajsetih lokacijah postavili več kot sto posod za mešane komunalne odpadke, papir, steklo in embalažo ter kuhinjske organske odpadke.

"Potencialno lahko projekt postane primer dobre prakse za širitev zbiranja odpadkov v podzemnih zbiralnicah tudi zunaj strogega mestnega jedra, predvsem v strnjenih naseljih," napoveduje Valter Nemec, pomočnik direktorja. Medtem ko v JP Snaga že preigravajo možnosti, da bi s takimi zbiralnicami opremili vse mesto, pa Goran Iskrić, predsednik četrtne skupnosti Center, priznava, da z njihovimi načrti niso seznanjeni niti prebivalci središča mesta, ki bodo zbiralnice dobili prvi. "Zamisel se mi zdi sicer dobra, vendar me preseneča, da do nas ni prišla nobena informacija, na kar bom opozoril na naslednjem sestanku z mestnimi oblastmi," pravi Iskrić.

Med prednostmi, ki jih imajo podzemne zbiralnice v primerjavi z gršimi zabojniki, Nemec izpostavlja, da se bodo z njihovo montažo sprostile površine, ki jih bo lahko mesto namenilo za druge namene, na primer parkirne prostore, zaradi večjega volumna zbirnih mest pa bo tudi praznjenje zabojnikov s steklom, papirjem in embalažo manj pogosto.

Vsi zabojniki pa ne bodo šli pod zemljo, saj na JP Snaga menijo, da to za tiste z organskimi kuhinjskimi odpadki ne bi bila najboljša rešitev. "V središču mesta je zbrana količina organskih kuhinjskih odpadkov namreč zelo majhna, medtem ko je najmanjša podzemna enota za te odpadke velika od dva do tri kubične metre. Da bi se tako velik zabojnik napolnil, bi ga morali prazniti samo enkrat na mesec. V tem času bi se odpadki razkrajali, širile bi se neprijetne vonjave, odpadki bi se utekočinili in imeli bi velike težave tako pri praznjenju kot tudi pri transportu teh odpadkov. Zato bomo obdržali obstoječi način odvoza, hkrati pa bomo posode skrili v posebna ohišja," pojasnjuje Nemec.

Slika objavljena

Vir: Dnevnik

Kaj mislite o tem? Dovolj učinkovito - učinkovito zgolj estetsko ali tudi funkcionalno?
Never take life seriously. Nobody gets out alive anyway.

#32 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 05 junij 2007 - 13:15

Danes je svetovni dan okolja, ki je letos posvečen taljenju ledenikov, kar je posledica globalnega segrevanja ozračja.

Zakaj se ozračje sploh prekomerno segreva?
Na zgornjo mejo zemeljske atmosfere prihaja povprečno 340 W/m2 kratkovalovnega sončnega obsevanja in okoli 30 % se ga na poti skozi ozračje odbije nazaj v vesolje. Okoli 240 W/m2 pa se delno odbije in reflektira, del pa dospe do zemeljskega površja. Površina Zemlje se segreva in seva nazaj dolgovalovno infrardeče sončno žarčenje, ki se torej z drugačno valovno dolžino vrača v ozračje na svoji razpršeni povratni poti v vesolje. Brez atmosfere bi bila povprečna temperatura na Zemlji uravnotežena s sončnim sevanjem, torej približno -18°C. (Plut, 2004)
Ozračje vsebuje pline, ki močno absorbirajo infrardeče sevanje, ki po odboju z zemeljskega površja seva nazaj v vesolje. To dodatno, v atmosfero zajeto, sevanje vzdržuje na zemeljski površini povprečno temperaturo 15°C in tako zagotavlja primerne temperaturne okoliščine za različne oblike življenja. Gre torej za naravni pojav zadrževanja dela povratnega dolgovalovnega sončnega sevanja v atmosferi, ki ga imenujemo efekt tople grede.
V ozračju so torej nekateri plini, t.i. toplogredni plini, ki delujejo kot izolacija Zemlje, saj zmanjšujejo uhajanje toplote nazaj v vesolje. Delujejo kot odeja - zadržujejo toploto in jo sevajo nazaj na zemeljsko površino, segrevajo ozračje in dosegajo t.i. naravni učinek tople grede. Kot sem že omenil, bi bila Zemlja brez tega učinka mnogo hladnejša (povprečno za 30°C) in neprijazna za življenje.
Do tu vse lepo in prav, toda ...
S tem, ko smo ljudje s svojo dejavnostjo zvišali koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, smo okrepili učinek tople grede, spremembe v okolju so sprožile skrb, saj se ozračje ogreva hitreje, kot se je kdaj koli v zgodovini človeštva.
Ko se količine toplogrednih plinov spremenijo, se prav tako spremeni sposobnost ozračja za zadrževanje toplote. Več ko je teh plinov, več toplote je zadržane. Temu pravimo povečan učinek tople grede.
Za pesimizem je prepozno.

#33 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 junij 2007 - 14:23

Spomnil sem se, da je enkrat na radio klicala neka ženska in trdila, da ona ne rabi zabojnik za odpad. Rekla je, da ona vse odpadke zažge. Na žalost, mislim, da to sploh ni tako redek pojav.
Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#34 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 11 junij 2007 - 18:30

Spomnil sem se, da je enkrat na radio klicala neka ženska in trdila, da ona ne rabi zabojnik za odpad. Rekla je, da ona vse odpadke zažge. Na žalost, mislim, da to sploh ni tako redek pojav.

Na žalost je temu res tako, zato pa je potrebno ljudi o zadevi osveščati. In kdo lahko osvešča? Vzgojno-zobraževalne ustanove, mediji in seveda vsak posameznik.


Še tole: 08.06.2007 označujemo kot svetovni dan oceanov
Tudi oceani so pod močnimi okoljskimi pritiski, ki povzročajo njihovo onesnaževanje in uničevanje življenjskega prostora. Samočistilne sposobnosti morij so zelo različne, odvisne zlasti od morskih tokov, plitvosti morij, temperature, morskih organizmov itd.
Oceani in morja so bili vedno končno odlagališče za vse vrste odpadkov in odpadne vode s kopnega. Danes so večji ali manjši učinki onesnaževanja prisotni praktično v vsem oceanskem prostoru. Najmanj 83 % vsega morskega onesnaževanja izvira iz človekove dejavnosti na kopnem. Odtok kemičnih snovi v morja iz antropogenih virov je že veliko večji kot iz naravnih. Zlasti v zgornjih plasteh morske vode so pogosto prisotne strupene kemikalije, kot je pepel iz inceneratorjev sežiganja odpadkov na morju, pesticidi, težke kovine, v morjih je vse več plastičnih ostankov.
V začetku 90-ih let 20. st. naj bi se v morja letno odložilo okoli 50 milijonov ton odpadkov.
Onesnaževanje z nafto je novejši pojav onesnaževanja morij. 8 g nafte onesnaži 1 m3 morja, 1 m3 razlite nafte črpa kisik iz 400000 m3 morske vode. Tona nafte se v slabi minuti ob šibkih vetrovih razširi na površino 3000 m2. Nafta v morju je danes najbolj viden in razširjen pojav onesnaževanja. V svetovne oceane se vsako leto razlije okoli 6 milijonov ton nafte. (Plut, 1999)
Proge nafte in smeti so pogoste ob glavnih svetovnih ladijskih smereh. T.i. rutinski postopki ladij pri morskem prevozu povzročajo 2,5-krat več k naftnemu onesnaževanju morij kot nesreče tankerjev. Čeprav nesreče tankerjev niso največji vir morskega onesnaževanja z nafto, pa so zaradi razlitja velikih količin nafte v zelo kratkem času okoljsko najbolj nevarne.
Evtrofikacija morske vode je prisotna v številnih obalnih območjih sveta, zlasti v bolj zaprtih morjih. Cvetenje morja kot posledica izredne rasti alg je odgovor občutljivih morskih ekosistemov na povečano količino organskih odpadkov, nitratov in fosforja. Množičnost zooplanktona in fitoplanktona povzroči spremembo barve površinskega sloja morja, zmanjšuje količine kisika in ogroža morske organizme.
Zgostitev prebivalstva, industrije, prometa, turističnih objektov in marin povečuje obremenjevanje in s tem onesnaževanje morske vode, zlasti v zaprtih in plitvih morskih zalivih.
Zaradi tanjšanja ozonske plasti v stratosferi doseže oceane več organizmom nevarnih ultravijoličnih žarkov. To naraščanje že zmanjšuje produkcijo fitoplanktona, zlasti ob Antarktiki, kjer spodkopava celotno antarktično prehranjevalno verigo.
Potencialni vplivi planetarnega segrevanja na oceane so manj gotovi in bolj kompleksni. Hitro segrevanje lahko poškoduje morske ekosisteme, ki so bolj občutljivi na spremembe temperatur, npr. na koralne grebene. Planetarno segrevanje pospešuje dvigovanje morske gladine, zaradi česar lahko pride do preplavljanja obalnih habitatov. Spremembe v oceanskih tokovih lahko spremenijo lokalna podnebja in vplivajo na sposobnost oceanske absorpcije CO2.
Za pesimizem je prepozno.

#35 deniss

deniss

    redni gost

  • Člani
  • 350 prispevkov
  • Pridružen: 01.05.2005

Objavljeno 14 junij 2007 - 15:30

Kdor je včeraj zamudil Tarčo, si lahko pogleda o čem je bilo govora. Povezava.

#36 sonček

sonček

    zasvojen

  • Člani
  • 609 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2006

Objavljeno 14 junij 2007 - 21:00

O, my god, sami sebi kopljemo jamo :eek:

#37 wewb

wewb

    piščan'c

  • Člani
  • 92 prispevkov
  • Pridružen: 03.09.2006

Objavljeno 15 junij 2007 - 00:58

Hja, to ločevanje odpadkov žal ne deluje. Že večkrat sem zasledil, da se potem ti odpadki ne reciklirajo, pač pa se zakopljejo skupaj ali pa ločeno, pa vendar zakopljejo, ne reciklirajo. Tudi če so reciklirani, na koncu, ko sešteješ vse stroške, se zadeva ne izplača. Ne zaradi ljudi, ljudje se (menda) dejansko trudijo ločevat odpadke, če imajo na voljo kontejnerje za ločevanje. Škriplje drugod. Vsekakor sem mnenja, da je okolje preobremenjeno in da bi se dalo veliko storiti, če nebi bili določeni lobiji enostavno premočni. Kako hudo je pa pove dejstvo, da v določenih delih južne Italije nimajo kam vozit smeti, zato jih zažigajo. Na ulici. Nisem mogel verjeti ušesom, ko sem to slišal.

Kar se tiče olja ipd. odpadkov, pa vem, da jih industrija strogo hrani in preda podjetjem, ki so specializirana za uničevanje teh. Isto velja za kemikalije in verjeli ali ne za vso elektroniko (ta ne sodi v kanto!). Cena za uničenje npr. litra 33% HCl začinjene s težkimi kovinami, se giblje od 2~4 €, če me spomin ne vara, vendar so kazni tako visoke, da noben pri zdravi pameti ne tvega. Celo sam sem za 5 litrsko kanto takšnega strupa iskal podjetje, ki bi mi tako majhno količino sploh prevzelo v uničenje, seveda proti plačilu. Na koncu so mi to uslugo naredili zastonj in možakar, ki je prevzel kantico se mi je celo zahvalil za skrb. :S V tem pogledu res vse ok, vsaj po mojih izkušnjah. Kar pa me bolj skrbi so izpusti CO2 ipd. In sam sem mnenja, da rabi svet nov vir energije.


Kako hudiča ponucam za skodelico kave 140 litrov vode?! Kaj pa mati od Cankarja? A ona tud?
If at first you don't succeed, failure may be your style.

#38 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 15 junij 2007 - 10:18

Uporaba in iskanje novega vira energije zahteva pravi miselni prestop, čemu pa človek ni preveč naklonjen. Navajeni smo živeti lagodno življenje in kakor hitro bi morali opustiti nek način življenja, bi se temu uprli. Nafta in zemeljski plin sta danes najpomembnejša energijska vira. Močno dvomim, da bi ju bilo možno menjati v kratkem času, ampak nas bo v to prisililo, ko jih bo začelo primanjkovati. Že zdaj potekajo vojne zaradi nafte (npr. Irak) in lahko si le predstavljamo, kako bo to v prihodnjosti, če se potreba po nafti ne zmanjša...

wewb: Kako to misliš, da se ne izplača? Reciklaža stekla je mnogo manj energijsko potratna, kot pa, če bi delali novo steklo s peska. Prav tako tudi s papirjen in železom.....?

Na svetu je približno 6 milijard ljudi, če ne že več. To predstavlja neznanski pritisk na naravno, že zaradi tega, ker potrebujejo vsi ti nek življenjski prostor. Bolezni in vojne (predvsem bolezni, naj se sliši še tako grozno) preprečujejo, da bi se število večalo v neskončnost. Narava je naravnana tako, da preživijo najmočnejši in da se vzpostavi ravnotežje. Mislim, da bo prišlo do katastrofe, na globalni ravni, če se bo število še vedno tako eksponentno večalo. Največji problem je, da se največja rast prebivalstva dogaja v državah v razvoju (Kitajska , Indija). Tam večina prebivalstva živi pod pragom revščine in v nemogočih bivanjskih in higienskih razmerah. Edukacija v teh predelih je nizka in ljudje s svojo neizobraženostjo posegajo v okolje brez vedenja, da to škodi okolju. Večina svetovnih držav je podpisala Kyotski sporazum. Sprašujem se zakaj se ga ne držijo.
Od sporazma je odstopila ZDA, kar je sramota zanjo in Avstralija. 1/3 vseh toplogrednih plinov je prav iz ZDA in kakovost Ameriških avtov je slabša od Kitajskih, ki se nameravajo še izboljšati na tem področju. Zgleda, da Američani niso sposobni miselnega prestopa za ureditev svoje države na področju ekologije.
Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#39 wewb

wewb

    piščan'c

  • Člani
  • 92 prispevkov
  • Pridružen: 03.09.2006

Objavljeno 21 junij 2007 - 22:43

Hja, recimo the all-time-favourite papir se baje ne izplača. Steklo sem slišu, da ga v rogaški neki reciklirajo in da so edini. Ostali polnijo oprane flaše, če jih. Železo pa je edina reč, ki sem prepričan, da se reciklira in da se ga splača reciklirat. Mogoče se motim, ampak mislim, da ne.
If at first you don't succeed, failure may be your style.

#40 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 22 junij 2007 - 11:24

Kitajska je postala največja proizvajalka emisij CO2. Tako je prehitela ZDA, ki še vedno ne zmanjšuje izpustov toplogrednih plinov.
Več pa tukaj.
Za pesimizem je prepozno.

#41 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 177 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 junij 2007 - 11:34

V Osnovni šoli sem bil vključen v Ekološki krožek in aktivno smo preučeval reke v naši okolici in izobraževal sošolce o varovanju okolja. :) Po tistem je pa prišlo ločevanje odpadkov. Od takrat doma ne moremo brez tega, da ne bi ločevali plastenke, papir itd. 8) Kar se pa tiče držav. ZDA in vse ostale države so popolnoma neresne. Če posamezna država noče podpisati obveze, da bo zmanjšala onesneževanje je to izraz neresnosti in metanje peska v oči. Sram pa je lahko tudi Slovenijo, ker temu posveča premalo denarja, časa in aktivnosti. Če bi vremenske spremembe občutili že mi bi se kaj hitro vse spremenilo. Za 100 let naprej pa seveda večino ljudi ne zanima - kako egoistično in tipično človeško.


Lep pozdrav, Glorč :pepper:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#42 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 28 junij 2007 - 20:53

Podnebne spremembe so precej pospešile dezertifikacijo oziroma širjenje puščav.
O tem se je v današnjem Poletu razpisala tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Na kratko nekaj podatkov...
Širjenje puščav je globalni problem, ki prizadeva kar tretjino zemeljskega kopnega površja. Neposredno je ob tem pojavu prizadetih 250 milijonov ljudi, ogroženih pa cela milijarda in to kar v sto državah sveta. Dejstvo je, da se je hitrost širjenja puščav od leta 1970 do danes podvojila. OZN predvideva, da se bosta do leta 2025 v puščave spremenili kar dve tretjini obdelovalne zemlje v Afriki, tretjina rodovitnih površin v Aziji, petina v Južni Ameriki, izjema pa ne bo niti Evropa.
Dezertifikacija ima socialno, ekonomsko, ekološko in tudi kulturno ceno. Povzroča lakoto, revščino, ekološke begunce, ... in pomeni izgubo biotske raznovrstnosti, svet pa letno zaradi dezertifikacije izgubi 50 milijard evrov.
In Evropa?
Na Portugalskem je zaradi dezertifikacije ogroženih 60% vseh površin, v Španiji 31%, v Turčiji pa 75% obdelovalnih zemljišč. Torej se problem dezertifikacije dotika tudi nas - še posebej zaradi ekoloških beguncev iz Afrike. V naslednjih 15. letih naj bi jih v Evropo pribežalo okoli 60 milijonov.
Še tematska karta, ki nazorno prikazuje velika območja, kjer je vedno bolj suho.
Slika objavljena

Glede podnebnih sprememb priporočam tudi ogled BBC-jevega dokumentarca Global Dimming (globalno mračenje). (Pred približno letom dni so ga predvajali tudi na nacionalki.) Več o globalnem mračenju pa tudi tukaj.

Prispevek uredil/a: Tibor, 28 junij 2007 - 20:54.

Za pesimizem je prepozno.

#43 kanji

kanji

    zasvojen'c

  • Člani
  • 760 prispevkov
  • Pridružen: 26.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 28 junij 2007 - 22:20

Proti dezertifikaciji se uspešno borijo Kitajci. S svojim pogozdovalnim programom so uspešno ustavili širjenje puščave Gobi v notranjost.

Mislim, da je v Afriki velik krivec za širjenje piščave prav povečanje prebivalstva, saj to potrebuje vedno večje zaloge lesa, kar pa vodi v pogozdovanje, v subtropskih predelih-> savanah, že tako redkih dreves in se zaradi tega puščava širi pri tem pa uničuje tisto malo rodovitne zemlje, ki jo ti ljudje imajo ter tako povzroča, da se velikanske množice selijo in uničujejo zemljo še na drugih mestih, saj tam tudi sekajo drevesa, les pa uporabijo za gradnjo domov in za kurjavo.
Is the pious loved by the gods because it is pious, or is it pious because it is loved by the gods?

#44 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 01 julij 2007 - 11:06

Danes sem peljal prazne plastenke do najbližjega ekološkega otoka in sem zgrožen nad malomarnostjo ljudi.
Pokrovi zabojnikov so bili odtrgani, v zabojniku za plastenke pa so bili poleg le-teh še natlačen papir, folija, pločevinke, ...
Če ljudje pripeljejo ta material do zabojnikov, zakaj ga ne morejo še pravilno razvrstit? Smo res tako leni? :mad:
Za pesimizem je prepozno.

#45 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 01 avgust 2007 - 11:56

Malo daljši prispevek, če zvečer ne boste mogli zaspati ... :mrgreen:

Študije so pokazale, da vse večje onesnaženje zraka lahko zavre in celo ustavi rast rastlin po svetu.
Toplogredni plini, predvsem ogljikov dioksid, naj bi bili za rast rastlin sicer ugodni, težave pa povzroča povečana koncentracija ozona nizko pri tleh. Ta namreč povzroča poškodbe celic, ki jih vidimo kot rjave madeže na listih, zmanjša zmožnost fotosinteze in rastlini onemogoči normalen razvoj. Sodeč po napovedih strokovnjakov, pa bo zaradi uporabe fosilnih goriv koncentracija ozona v prihodnosti vse večja.
(www.rtvslo.si)

Verjetno se je že kdo vprašal, kako je s tem ozonom. Enkrat govorimo, da so koncentracije ozona prevelike, drugič, da se širi ozonska luknja ...

Naj pojasnim ...
Ločimo dva tipa ozona - stratosferskega ("dobrega" :-)) in troposferskega ("slabega" :().

1. Prizemni ali troposferski ozon :grrr: je antropogenega izvora. Ni rezultat neposrednih izpustov, ampak nastaja sekundarno kot produkt fotokemičnih reakcij v atmosferi. Pri tem igrajo pomembno vlogo predhodniki ozona, predvsem ogljikovodiki in dušikovi oksidi, ki vplivajo na njegov nastanek ob ugodnih vremenskih pogojih (povišane temperature in sončno sevanje). Prav zato so koncentracije ozona najvišje v poletnih mesecih.
Najvišji delež k izpustom predhodnikov ozona prispeva cestni promet. V Sloveniji je najbolj onesnaženo območje zaradi ozona Primorska, predvsem zaradi prenosa ozona na velike razdalje iz Padske nižine.
Prizemni ozon lahko že pri nizkih koncentracijah povzroča zdravstvene težave, kot so oteženo dihanje in razvoj dihalnih bolezni (astma, pljučnica, bronhitis). Povzroča tudi poškodbe na rastlinah in ekosistemih. Posledica je povečana dovzetnost za razvoj različnih bolezni ter večja ranljivost ob napadih "škodljivcev" in ekstremnih vremenskih dogodkih.
Troposferski ozon je toplogredni plin, po navedbah Svetovnega panela za podnebne spremembe pa naj bi med plini antropogenega izvora prispeval 14% k povečanju učinka tople grede.

2. Stratosferski ozon :navijacica: je plin, ki biosfero varuje pred ultravijoličnimi (UV) žarki. Hkrati vpliva tudi na učinek tople grede, saj se zaradi absorpcije UV žarkov višje ležeča stratosfera segreva in tako vpliva na zmanjšan učinek tople grede v troposferi.
Stratosferski ozon ima največjo zgostitev v višini približno 25 km nad ekvatorjem in pribl. 15 km nad tečajema. V stratosferi nastaja v naravnih razmerah v verigi fotokemičnih reakcij, ki jih sproži kratkovalovno UV sevanje. Sevanje vpija molekule O2, ki razpadejo v dva prosta kisikova atoma, ki hitro reagirata z drugo kisikovo molekulo in nastane O3. Ta pod vplivom UV-B sevanja spet hitro razpade. V neonesnaženem ozračju sta tako procesa nastanka in razpadanja ozona v ravnovesju in razporeditev povečane koncentracije ozona se z leti ne spreminja.
Stratosferski ozon selektivno vpija oz. deluje kot filter za del sončnih UV žarkov, ki so nevarni vsem živim bitjem na Zemlji. Povsem absorbira najbolj nevarno UV-C sevanje, delno absorbira tudi dele spektra UV-B, ki je še vedno nevaren in lahko povzroča raka na koži, poškoduje vid in negativno vpliva na rast rastlin. Minimalna pa je absorpcija v delu spektra UV-A, a te valovne dolžine so razmeroma neškodljive za življenje na Zemlji. Hkrati stratosferski ozon sodeluje pri uravnavanju temperatur zemeljske površine in ozračja, saj vpija del povratnega dolgovalovnega sevanja Zemlje. Vsako rušenje tega občutljivega termičnega ravnovesja povzroči podnebne spremembe.
V vse bolj onesnaženem zraku se vse bolj spreminja kemizem nastanka in razpada ozona. Eden glavnih krivcev uničevanja stratosferskega ozona so spojine ogljika, flora in klora, torej CFC. Te umetne spojine imajo v ozračju izredno dolgo življenjsko dobo (tudi več kot 100 let), zato se CFC ne razkrojijo v spodnji plasti ozračja, temveč počasi potujejo v stratosfero. Ob kemični reakciji lahko en atom klora uniči 100.000 molekul O3.

Prispevek uredil/a: Tibor, 01 avgust 2007 - 11:57.

Za pesimizem je prepozno.

#46 Las Meninas

Las Meninas

    Častni član

  • Člani
  • 1 004 prispevkov
  • Pridružen: 08.05.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 30 avgust 2007 - 16:13

Spletna stran, kjer je prikazana minljivost človeškega planeta. Prikazane so številke o število okuženih z AIDS-om, koliko dreves izsekamo, koliko nafte steče v morja.

Poodwaddle clocks
Ko so nacisti prišli po komuniste, sem molčal, saj nisem bil komunist. Ko so zapirali socialdemokrate, sem molčal, saj nisem bil socialdemokrat. Ko so prišli po katoličane, nisem protestiral, saj vendar nisem katoličan. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko protestiral. Evangeličanski pastor Martin Niemőller

#47 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 20 januar 2008 - 18:34

Tale kampanja mi je zelo všeč. KLIK
Za pesimizem je prepozno.

#48 apolon

apolon

    Častni član

  • Člani
  • 2 508 prispevkov
  • Pridružen: 26.02.2005
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 januar 2008 - 16:51

Slovenija in vse ostale članice EU bodo morale zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20%. Novica, podana v medijih, je morda bila nekoliko nerazumljiva, ker so za vsako državo EU pripravili paket, na katerem področju mora zmanjšati emisije toplogrednih plinov, in slovenski paket ne zajema sektorjev: transport, odpadki, gospodinjstva. Kljub temu pa se pričakuje, da se emisije tudi v teh sektorjih ne bodo povečale za več kot 4%.
TT se veselim, da so ti cilji za države članice obvezujoči.

Če so "obvezujoči" tako kot Kyoto, potem si ne obetaj preveč... Itak pa bi moral prioritetno popravit miselnost ZDA in Kitajske.

Strinjam se z qty-jem.
Če bodo v Aziji, Ameriki onesnaževali okolje, v Evropi pa ne, klimatska sprememba bo prizadela vse države sveta, tudi Evropo! Odločno nasprotujem zamisli EU, da bi umazane industrije selile v Azijo. Rešitev je, da je treba posodobiti tehnologijo industrije: boljši filtri, čistilne naprave, ne pa seliti v države tretjega sveta. Na dolgi rok je sanacija uničene okolje mnogo dražja kot pa vlagati v posodobitev tehnologije, ki manj onesnažuje okolje.

Človek ne more preživeti brez narave, narava lahko preživi brez ljudi.


#49 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 24 januar 2008 - 19:13

Da se razumemo. Tudi jaz nisem za selitev umazane industrije na robna območja ali v industrijsko manj razvite države. Menim pa, da bo ob morebitnih uspešnih okoljskih ukrepih v Evropi in uvidenju, da je kljub zmanjševanju emisij možna visoka gospodarska rast, to morda dober vzgled za ZDA in Azijo. Vsaj nekaj se premika, čeprav pozno ...
Razmišljanje, zakaj bi mi, če oni ne bodo, pa se mi zdi neodgovorno.

Prispevek uredil/a: Tibor, 24 januar 2008 - 19:14.

Za pesimizem je prepozno.

#50 Tibor

Tibor

    Častni član

  • Člani
  • 863 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2006

Objavljeno 20 marec 2008 - 18:47

Posredujem obvestilo - 60 minut predaha za modri planet
Za pesimizem je prepozno.




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov