Oh, z izjemo Lublane (ki se lahko le študentom in dnevnim delovnim migrantom lahko zahvali, da ni malo večja globalna vas) je vsa Slovenija še vedno ruralna kot le kaj. Glede na to, da očitno funkcioniraš kot odrasel moški s svojim jazom in integriteto, ter očitno ne vlečeš več kakršne koli vrste dude (ker imaš mamine sinčke tudi še pri 50-ih, ki si smrklja ne znajo sami obrisati brez odobritve staršev), se vsaj meni zdi rešitev kot na dlani. Ta je sicer odvisna od tega, koliko ti dejansko sprejemaš sebe, kako rad imaš svojega fanta, in koliko si pripravljen delati na kvalitetnem (torej pristnem in ne narejenem ) odnosu na splošno. Zlasti s partnerjem. Starša bi morala v prvi vrsti sebe vprašati, ali jima je sreča njunega sina res manj pomembna od njunih predsodkov. To, da sta se po prvem šoku do tebe obnašala kot običajno, bi jaz imenovala nojevsko tiščanje glave v pesek. Če ne govorimo o tem, potem ne obstaja, a ne. Ko bi pa ti pripeljal njega domov kot fanta, človeka iz krvi in mesa, bi ju postavil pred dejstvo na najbolj nedvoumen način.
Kaj zate pomeni dati staršem čas, da se navadijo? Kdaj misliš, da se bodo navadili? Kaj pa, če se ne bodo? Z alkoholom ali brez? Si do takrat pripravljen njim na ljubo svojega partnerja puščati ob strani za recimo tvoj rojstni dan, božič, novo leto, veliko noč in podobno? Kaj misliš, kako bi se on ob tem počutil in kaj mu s tem sporočaš? Kako je on razčistil odnose pri sebi doma?
Ne vem, zakaj je potreben enoletni moratorij. Pogovori se z obema sedaj. Ni treba na dolgo in široko razlagati, razen če ju to zanima, ampak kar morata skozi pogovor slišati, je nedvoumno sporočilo,da si pač gej, da ju imaš rad kot sin, a da si odrasel človek in da tvoja izbira partnerja ni njuna stvar. Da nista dolžna tega razumeti, sta pa dolžna to spoštovati. Če ne spoštujeta tvoje izbire, ne spoštujeta tebe kot osebe in si le podaljšek njunih želja. Morda bo potrebnih več pogovorov. Ja, boli. A še vseeno boli manj kot pustiti na cedilu sebe vsakokrat, ko prideš v situacijo, ali svojega fanta in sebe zatajiti na ljubo "dobri" družinski klimi. Nisi napisal, kako je stvar sprejel brat. Morda bi ti lahko bil v oporo? Sorojenci včasih so.
Sama sem se pustila potisniti v to ponižujočo vlogo samo enkrat. Bolelo je biti ne dovolj dobra za skupne praznike, čeprav sem sama doma postavila mejo, pa magari na nož. In čeprav zdaj lahko razumem šibkost z druge strani, je grenak priokus ostal. Božič preživljam s svojo družino. Ja kaj sem pa potem jaz? Mar ni tvoja družina tudi tvoj partner, ki bi ti v prvi vrsti moral pomeniti največ? Saj še celo v Bibliji piše, da bo mož zaradi žene zapustil starše in bosta oba eno telo. Zakaj bi morali biti istospolni partnerji kaj na slabšem? Take situacije so dejansko najboljši test za to, koliko hrbtenice imaš, koliko karakterja in navsezadnje, ali ga resnično ljubiš. To boš pa sam najbolje vedel in preizkusil, ko te bodo doma povabili na velikonočni zajtrk. Ampak samo tebe, oni pa naj raje ne hodi. Boš sklonil glavo in se podredil zavoljo ljubega miru? Ali pa boš rekel: "Vesta kaj, potem tudi jaz nisem dobrodošel, pa dober tek."
Odločitev je tvoja.