Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Globalna ekonomija in ekonomija EU

ekonomija gospodarstvo trg EU

9 odgovorov v tej temi

#1 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 262 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 09 december 2018 - 10:34

Na tem forumu smo že veliko razpravljali o aktualnih ekonomskih dogajanjih in trendih v ZDA in Sloveniji, predvsem znotraj tem Ameriška politika in Slovenska politika. To temo odpiram kot dopolnitev omenjenima.

 

Tema je namenjena razpravam o globalni ekonomiji, ekonomiji EU in Evrope, drugih regionalnih ekonomijah in tujih nacionalnih ekonomijah. Sem spadajo debate o gospodarskih trendih, konkurenci in podjetništvu, financah in trgovanju (finančnih trgih), zaposlovanju, delu in socialnih zadevah (trgih dela), trgovinskih politikah, monetarnih in fiskalnih politikah, aktualnih ekonomskih problemih EU in drugih regij … in vsem drugem, povezanim s tem.

 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#2 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 262 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 09 december 2018 - 11:27

Vem, da smo še nedolgo nazaj na tem forumu razpravljali o 6-urnem delovniku. No, v sosednji Avstriji so šli v obratno smer – 10 in 12-urni delovnik oz. 60 delovnih ur na teden. Sicer naj bi bil 12 urni delovnik uporabljan zgolj v primeru, da gre za začasno povečanje potreb po delu, in ne več kot 24 tednov na leto (kar je v bistvu pol leta) in ne več kot 8 tednov zaporedoma (po 8 tednih 12 urnega delovnika ima zaposleni pravico do 2 tednov 8 urnega delovnika).

 

Zakon je šel skozi parlament kljub demonstracijam in ostremu nasprotovanju opozicije. Pravzaprav je stopil v veljavo celo tri mesece prej kot predvideno (1.9.18 namesto 1.1.19). Argumentacija vlade pa je bila, da zakon zagotavlja "želeno fleksibilizacijo dela" in "svobodo" zaposlenega, da zavrne 11. in 12. delovno uro "brez posledic". 11. in 12. ura sta izplačani kot naduri, 9. in 10. ne.   

 

Avstrijci so že pred sprejetjem tega zakona oddelali praktično največ ur na teden v EU.

 

Takšna zakonodaja je, po mojem, izrazit korak nazaj. Ne glede na to, ali govorimo o fizično ali kognitivno zahtevnih poklicih (po navadi se v tej debati vedno izpostavlja fizično zahtevne poklice, mislim da ne povsem upravičeno). Posledice na učinkovitost delovne sile zagotovo izrazite, pa tudi na bioritem in zdravje aktivnega prebivalstva. Mislim, da si politika, ki bi morala imeti v glavi širšo sliko in dolgoročno perspektivo, česa takšnega ne bi smela dovoliti. Poleg tega je že 10-urni delavnik za večino ljudi dejansko 12-urni delavnik (prevoz, priprave, delo ob vikendih, stalna dostopnost itd.). 

 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#3 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 628 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 december 2018 - 22:29

...po 8 tednih 12 urnega delovnika ima zaposleni pravico do 2 tednov 8 urnega delovnika.

 

Korak nazaj v dobre stare čase. Nasploh se je družbena klima v zadnjih petih, destih letih tako noro spremenila, da lahko človek samo nemo opazuje z odprtimi usti. Svet je res postal orwelovski. Zdi se, da se življenjski standard v Evropi ni pobral vse od krize 2008, v Sloveniji pa se zadnje čase to najbolj kaže z razraščajočo stanovanjsko problematiko, saj je v zadnjih treh letih cena za kvadratni meter stanovanja poskočila za 500 evrov, medtem ko so se plače povečale za skromnih 60 evrov.

 

A pri nas ne jamrajo ljudje, pri nas jamra GZS in podobni. V Združenju delodajalcev Slovenije poudarjajo, da se delodajalcem zdi, da je porušen socialni dialog. Haha, prosim? Sama lepo oblečena gospoda z raznoraznimi diplomami, magisteriji in doktorati iz različnih ekonomskih znanosti, a jebemti da so vsi prešprical prvo uro na faksu, ker vedno nekaj bluzijo o nevidni roki trga, a ko je govora o "pomanjkanju delavcev" pa vedno nekako pozabijo, da tudi na trgu dela prevladuje logika ponudbe-povpraševanja. Če bi radi večjo ponudbo dela, bo treba povečati ceno dela (plače). A ne, to pa ne, socialni dialog je itak že porušen v njihovo škodo.

 

Jugoslavije nikoli nisem zares doživel, ampak če so kej v prejšnjem sistemu znal, so znal ljudi nategovat na lep način. Ne dvomim, da so bili stari rdeči direktorji, komisarji in kar je še bilo tega, zelo dobro plačani, ampak madonca, vsaj pervezni niso bili. Nekdaj so bili zastopniki gospodarstva vsaj toliko preudarni in vzgojeni, da so vedeli, da sta ekonomija in družba močno prepleteni ter da gospodarstvo samo od sebe ne more preživeti. Lahko imajo še tako brihtne utajevalce, khm, optimizatorje davkov, pa briljantne pravne oddelke in še boljše dobrine in storitve, a če na drugi strani ni potrošnikov, ki bi to kupovali, lahko na svojo podjetniško pravljico kar pozabijo. Včasih se je gospoda zavedala, da če gre ljudjem, državi in družbi dobro, gre lahko dobro tudi njim.

 

Danes... danes pa vse obratno. Namesto razgledanih gospodarstvenikov na vodilnih mestih sedi najbolj nizkotna in povzpetna gamad, ki kar izžareva svojo večvrednost. Niti trohice ematije, prav pošastno psihopatsko zahtevajo socialno kapice za bogate, hkrati pa dvigu minimalne plače nasprotujejo z oksimoronsko retoriko o bogatih revežih. Kva!? Včasih so imeli vsaj floskule o konkurenčnosti in podobnih bučah, češ, plača je strošek in izpadli bomo iz trga. Okej, nekdo, ki nima pojma o ekonomiji lahko nasede. Kljub temu, da je Slovenija majhno in izvozno naravnano gospodarstvo, še vedno, kot pri ostalih razvitih ekonomijah, tudi pri nas prevladujejo storitve v deležu BDP (nad 60%). To pomeni, da večino BDP še vedno ustvarja notranji trg in lastna potrošnja. Če razni Pipistreli, Akrapoviči in druga tehnološka smetana, ki izvaža, ne zmore sfinancirat plač 700€ neto, jih ne rabimo, za vse ostale pa bučke o konkurenčnosti ne veljajo. Ako bo neko podjetje prisiljeno v dvig minimalca, bodo tudi vsa ostala in boste spet vsi enako (ne)konkurenčni. Samo novega bemfla si bo capo di banda malo kasneje na lizing vzel.

 

No, hvala bogu, da se je Francozom spipalo in so dosegli zvišanje minimalne plače za 100 evrov mesečno, hkrati se je pa opogumil še španski premier, ki je napovedal 22-odstotno zvišanje minimalne plače. Brez signala iz tujine, da je normalno zahtevati človeka dostojno življenje, bi verjamem, še kar poslušali izjave na ravni samopašnih francoskih kraljic tik pred francosko revolucijo, kot je dejal Repovž.

 

Pohvala Levici, ki je dosegla dvig minimalca s 638 na 667 evrov neto, s 1. januarjem 2020 pa na 700 evrov neto mesečno. Plan je, da bodo s 1. januarjem 2020 iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, z letom 2021 pa naj bi uvedli formulo, ki bo držala minimalno plačo najmanj 20% nad osnovnimi življenjskimi stroški.

 

:plosk:  :plosk:  :plosk:

 

Medtem, ko nekateri pod pretvezo ljudskosti protestirajo proti Marakešu, drugi ljudsko politiko dejansko uveljavljajo.

 

No, da ne nakladam spet preveč... :) V bistvu sem želel narediti le kratek pregovor za tale video (nezadovoljstvo je posledica neenakosti, ki je vseevropski problem) ter ta članek (dvig minimalca lahko potencialno ogrozi par 100 delovnih mest, a izboljša življenje več deset tisočim).


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#4 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 628 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 16 december 2018 - 22:34

predgovor*


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#5 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 262 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 23 december 2018 - 22:33

O minimalni plači sem pisala že tukaj, pa vendar ... Minimalna plača je v Sloveniji visoka glede na povprečno plačo za evropske standarde in širše - pri nas znaša več kot 60 % povprečne plače in plače so izrazito stisnjene proti minimalni plači. Iz tega vidika ne vidim nuje po zvišanju minimalne plače.

 

In še to, mimogrede - Levica zavaja, ko dvig minimalne plače argumentira s podatki o pragu tveganja revščine, natančneje, da je minimalno plačo potrebno zvišati, na prag tveganja revščine + 20 %. To pa zato, ker prag tveganja revščine ni izračunan kot npr. košarica dobrin, nujno potrebnih za življenje, ali kot absolutni znesek, potreben za preživetje, temveč kot 60 % mediane povprečnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev!  Poleg tega, se prag tveganja revščine izračuna glede na tip/velikost gospodinjstva, npr. 636 EUR za enočlansko, 954 EUR za dvoččansko, 1335 EUR za štiričlansko (neto zneski za 2017). Se pa strinjam, da je vključevanje dodatkov v minimalno plačo anomalija, ki jo gre odpraviti. Seveda je to skoraj nemogoče nadzorovati pri plačah višjih od minimalne plače, razen v javnem sektorju. 

 

Kar pravi Damijan v prispevku sicer drži - zaposlovalci se verjetno bojijo predvsem pritiska na ostale plače ob zvišanju minimalne plače (oziroma učinkov socialne primerjave med zaposlenimi). Kljub temu je tisto sunkovito povišanje minimalne plače iz leta 2010 pomenilo predvsem večje zgoščevanje plač proti minimalcu in verjetno (še) večje delovno nezadovoljstvo med zaposlenimi, ne pa splošnega povišanja plač. Ti učinki na zgoščevanje plač so znani in empirično podprti na mednarodni ravni. 

 

Analiza, da je velika večina zaposlenih z minimalno plačo v storitvenih dejavnostih (80 %) je informativna, saj to pomeni dejansko manjši udarec za ekonomijo (na nacionalni ravni). Najbolj ogrožajoče je, da bi zaradi selitve proizvodnje zaposleni, ki so trenutno zaposleni na minimalni plači, prešli v brezposelnost in s tem na nadomestilo za brezposelnost. Vendar pa se je potrebno zavedati, da se bodo učinki dviga minimalne plače v storitvenem sektorju odrazili v povišanju cen in s tem v inflaciji. 

 

Torej dvig minimalne plače v Sloveniji bo precej verjetno pomenil inflacijo in rahlo povečanje brezposelnosti. Kljub temu, da se bo malenkost povečala kupna moč najnižjega ekonomskega sloja, je vprašanje, v kakšni meri bo prizadeta realna kupna moč zaradi povišanja inflacije. Vprašanje je tudi, v kakšni meri se bodo povečala javnofinančna poraba zaradi povečanih socialnih izdatkov. Prav zaradi slednjega menim, da smo dvig minimalne plače zamudili kakšno leto, ko je kazalo, da bi znalo gospodarstvo te dvige pogoltniti tudi v obliki prerazporeditve delovne sile. Sedaj smo pa na pragu nove krize ... 

 

Ne glede na povedano, je edini smiselni pristop k uravnavanju minimalne plače in ostalih plač tisti, ki rast plač veže na rast produktivnosti v gospodarstvu (višja matematika za Levico?). Take dvige gospodarstvo po definiciji brez težav prenese, hkrati pa se preprečuje zgoščevanje kapitala pri lastnikih kapitala in ohranja ali krepi kupna moč prebivalstva. To bi seveda moralo veljati tudi za plače, ki so višje od minimalne plače.


Prispevek uredil/a: Bem, 23 december 2018 - 22:34.

You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#6 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 628 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 27 december 2018 - 00:46

Huh, tega pa nisem vedel. Tudi sam ne vidim smisla, da je prag tveganja revščine relativen koncept in ne absoluten. Pri taki definiciji je prej samo še en kazalnik neenakosti kot pa revščine. Ne dvomim, da bo končna verzija formule o min. plači to pomanjkljivost odpravila, osebno bi jo najbrž izračunaval na podlagi rasti življenjskih stroškov (kaj primerno obtežiti bi bila svoja umetnost), pri čemer bi jo navzgor zamejil z rastjo produktivnosti, navzdol pa z 0% (v času recesije je tako ali tako kontraproduktivno izvajati restriktivno politiko, padanje minimalne plače v letih negativne gospodarske rasti, bi samo še bolj zategnilo osebno potrošnjo, nakar se lahko drsamo več let po spirali navzdol).
 
Iz teoretičnega vidika je pri debati o minimalni plači potrebno izpostaviti, da trg dela ni enovit učbeniški trg popolne konkurence, ampak da je trgov dela več, ki so po svoji naravi monopsoni. Okej, dolgočasen akademski besednjak, kot da je važno, kako pojmujemo trg dela... Jah, v bistvu ja. Samo popolnokonkurenčni trg, na katerem je veliko ponudnikov in kupcev, nima vstopnih in izstopnih barier, so na njem homogeni produkti, vsi agenti so popolno informirani, produkcijski faktorji pa mobilni, dovoljuje pravilo o vzpostavitvi ene in edine prave ravnotežne cene. Posezi v ekonomsko svobodo subjektov, birokratsko dvigni minimalno plačo nad ravnotežno plačo in podjetja bodo manj zaposlovala. Vse res ... ako bi bile zgornje predpostavke uresničene. Pa niso.
 
Trg dela ni enovit, saj se tipična delavka v Mercatorju, ki fila police, ne more jutri zaposliti pri Akrapoviču, niti na Ministrstvu za finance, niti kot učiteljica, prav tako ne kot arhitektka, livarka, astronavtka, računovodkinja, voznica formule ena itn. Kdor ima zaključeno srednjo lesarsko šolo je lahko lesar, komik, župan ali pa predsednik vlade oz. kar je še drugih nekvalificiranih delovnih mest, ostalo pač ne more biti. Na trgu se tako ne srečuje neskončno število delodajalcev in neskončno število tistih, ki iščejo delo, ampak je v marsikateri panogi zaposlovalec le en, dva ali trije, ustrezno število delavcev pa morda par deset ali sto. Majhno število ponudnikov in kupcev je med drugim posledica vstopnih/izstopnih barier: za delojemalce je to izobrazba, za delodajalce tehnologija. Vsaka diploma, ki je ne izkoristimo, je "potopljeni strošek", nepovratni strošek v času in denarju, ki ga izgubimo za vedno, če se odločimo za prekvalifikacijo. Podjetja imajo enak problem s stroji, ki izdelujejo npr. le in samo konzerve in ne morejo iz danes na jutri menjati panoge, pa četudi v tem trenutku v svoji delajo minus, medtem ko neka druga panoga cveti in bi po učbeniško naj bil kapital mobilen ter takoj skočil tja, kjer je profit maksimalen. Podobno nemobilni so tudi ostali produkcijski faktorji, navkljub večmilijonskemu uvozu frizerjev z Bližnjega Vzhoda. Ma imajo tudi frizerji svoje preference in ne rinejo tja, kjer je mejna produktivnost dela najvišja, ampak se ozirajo na neke druge kriterije.
 
Tudi "produkti" na trgu dela niso homogeni, če eno delovno uro oddela začetnik ali pa mojster z večdesetletno kariero bo rezultat bržkone drug, vsak, ki je dal čez v življenju par zaposlitvenih razgovorov pa zna potrditi, da niti predpostavka o popolni informiranosti ne vzdrži, saj je tipičen zaposlitveni oglas zapisan v stilu nudimo stimulativno okolje, mlad in zagnan tim, stimulativno plačo in še par drugih cvetk, ko pa prideš tja delat pa je realnost često druga. Tu vlada težka asimetrija informacij, saj kot potencialni zaposleni nič ne veš, v kakšno delovno okolje prihajaš, medtem, ko lahko delodajalec preko večjega števila zaposlitvenih razgovorov za neko delovno mesto veliko lažje naredi izbor najcenejšega delavca pri dani izobrazbi, delovnih izkušnjah idr.
 
Na trgih dela so tako kršene čisto vse predpostavke popolnega trga, največkrat v korist podjetij, ki jim uspe izkoristiti svojo tržno moč na način, da plače niso optimalne (S = D), ampak so bistveno pod optimalno ceno (MC = MRP). E, zato niti teoretično niti empirično1 povišanje minimalne plače ne vodi v višjo brezposelnost, ampak zgolj v nekoliko manjše dobičke, saj so plače, ki jih sam določi trg tako ali tako pod ravnotežnimi (ob pogojih popolne konkurence).
 
Vse ostalo je stvar posameznih in družbenih preferenc. Sam osebno ne vidim problema v zgoščevanju plač, saj če predpostavimo (slovensko) porazdelitev plač, bi povečanje minimalne plače pomenilo premik ljudi iz prvega razreda v enega ali dva višje. Zakaj bi bilo tako zbijanje plač samo po sebi slabo, ne vem. Brez (višje) minimalne plače bi bili dohodki od dela res manj zgoščeni, samo večinoma navzdol, ne navzgor. Cilj je seveda, da bi graf postal asimetričen v levo, a najbrž ne na račun podaljševanja levega repa (stagnacija ali odprava minimalne plače), ampak na račun premika modusa na desno (sprememba obdavčitve plač, prestrukturiranje gospodarstva). 
 
 

Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#7 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 262 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 27 december 2018 - 13:51

Seveda trg dela ni trg popolne konkurence. Če bi bil, bi bilo vsakršno postavljanje minimalne plače nepotrebno oz. destruktivno. Kot praviš, je en izmed vzrokov za to asimetričnost informacij, drug, število akterjev na trgu dela oz. multiplih trgih dela in tretji, nepopolna mobilnost.

 

Kar trdim je to, da je v Sloveniji minimalna plača zelo visoka, produktivnost (pre)nizka in struktura gospodarstva takšna, da prevladujejo dejavnosti z nizko dodano vrednostjo. S tem se, prvič, bližaš točki, ko z regulacijo lahko začneš ogrožat delovna mesta. Študije opravljene na slovenskem trgu, ki so preučevale dvig minimalne plače 2010, so pokazale negativen učinek na delovna mesta. Tukaj pridem na svojo točko v prejšnjem prispevku - tajming za dvig je po mojem mnenju napačen (prepozen za kakšno leto). Se pa strinjam in se popravljam, v kolikor se je zdelo, da impliciram, da obstaja jasna povezava med minimalno plačo in delovnimi mesti - mednarodne empirične študije ne soglašajo o (negativnem) vplivu minimalne plače na delovna mesta. Je pa jasno, da ima minimalna plača vpliv na zgoščevanje plač in vpliv na inflacijo. Vsi ti učinki so odvisni od strukture gospodarstva. V našem gospodarstvu je večina minimalnih plač v storitvenem sektorju, kar predvideva učinke na inflacijo. 

 

Zakaj je zgoščevanje problematično? Motivacija. Sicer na splošno velja, da na ravni podjetij zmanjšanje neenakosti plač, povečuje produktivnost in nizke plačne razlike delujejo kot t.i. higienik (preprečujejo nezadovoljstvo, ne povzročajo pa zadovoljstva). Na mednarodni ravni je povezava v najboljšem primeru v obliki U, večinoma pa negativna (večja neenakost, večja rast). Enakost je pomembna z vidika zaznane pravičnosti (enakost znotraj istih in podobnih delovnih mest znotraj podjetja in med podjetji v dotični ekonomiji), vendar pa plače ne smejo biti pretirano zgoščene z motivacijskega vidika. 

 

Se pa močno strinjam s tabo, BBB, ključno vprašanje je, kako dvigniti povprečno plačo. Oziroma kako prestrukturirati gospodarstvo tako, da postane bolj produktivno (problem dodane vrednosti). V teoriji z dvigovanjem minimalne plače forsiraš tovrstno prestruktutiranje, ampak očitno v praksi v Sloveniji to ne funkcionira. Nesposoben management? 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#8 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 628 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 30 december 2018 - 22:50

Kako prestrukturirati gospodarstvo - s prestrukturiranjem nevronov v glavah. V tej temi ne bi rad bil preveč političen, a do določene mere moram biti, ker (i) Slovenija ni otok zase in (ii) ekonomija pač ni trda znanost in se močno prepleta s širšim družbenim dogajanjem.

 

Teza: Slovenija in EU (o slovenskem gospodarstvu sploh ni moč govoriti brez navezave na EU in evroobmočje) potrebujeta več in ne manj države, predvsem v ponovni vzpostavitvi kapitalskih omejitev in z jasno politično usmeritvijo preferiranja industrijskega kapitala nad finančnim kapitalom.

 

Graf o BDP na prebivalca po pariteti kupne moči vs. deležu države v BDP ponovno delim, zaradi širše prepričanosti, da v Zahodnem svetu potrebujemo manj države. Narobe. Potrebujemo je več! Praktično ga ni gospodarskega čudeža brez močne vloge države, pa naj gledamo naglo elektrifikacijo in industrializacijo Jugoslavije in Sovjetske zveze, povojni razvoj Japonske, vzpon azijskih tigrov, trenutno moč ZDA ali pa nepredstavljiv napredek Kitajske. Vse zgodbe imajo skupno rdečo nit: razvoj mora zagnati in diktirati država, izvajati pa ga mora privatni sektor. Naj ne bo nobenega dvoma, država in privatni sektor nista nasprotnika, kjer več enega nujno pomeni manj drugega. Nikakor. Najbolj jasen primer so azijski tigri, Hong Kong, Singapur, Tajvan in Južna Koreja. Tam so se sicer odločili za neoliberalno zgodbo v smislu nizkih davkov in majhne socialne države, a v niti najmanjšem pomenu to še ne pomeni, da je tam država vitka. V vseh štirih državah je (bil) državni intervencionizem znaten, investiranje v infrastrukturo obsežno, izvozna usmerjenost pa zagotovljena preko protekcionizma.

 

Tu so ga žalostno usrale socialistične države 20. stoletja, ki so pravilno doumele, da ladja potebuje kapitana, ki diktira, kam je potrebno zaviti, a na koncu je kapitan še najmanj krmaril in najbolj veslal, to pa ne gre. Kakorkoli, pogled nazaj nam razgrne plan za naprej: seveda nam bo blagostanje prinesel privatni sektor, a da bo temu tako, potrebujemo:

 

  • Močno državo, ki investira v infrastrukturo (ceste, železnice, širokopasovna internetna povezava), kar povzroči pozitivne eksternalije, od katerih se napaja celotno gospodarstvo. To je nedvomna naloga države, saj ima država za razliko od privatnega sektorja malo daljši časovni horizont: računamo lahko na to, da povprečna država ne po propadla čez 100 let, medtem pa je težko trditi, da se bo eno samo podjetje obdržalo po tem času. Infrastruktura je takšne vrste stvar, ki počasi (zaradi velike začetne investicije), predvsem pa indirektno (dodana vrednost avtoceste za fizičnega delavca, ki se vozi do tovarne, ni enaka dodani vrednosti avtoceste za Einsteina, ki se vozi do univerze, vinjeta pa za oba stane enako), vrača donose, zato tega ne moremo prepustiti privatnemu sektorju.
  • Močno državo, ki postavlja kapitalske omejitve: če se vrnem na gospodarske čudeže, so se v glavnem skoraj povsod zgodili tako, da je država ščitila svojo mlado industrijo z različnimi ukrepi, med drugim s spodbujanjem izvoza in omejevanjem uvoza (npr. carine) ter privabljanjem kapitala v državo in omejevanjem odtekanja kapitala iz države (npr. omejevanje nakupov tujih valut).
  • Močno državo, ki jasno preferira industrijski kapital proti finančnemu kapitalu. Industrijski kapital ima to lepo lastnost, da ustvarja iz nič, pri tem pa zaposluje ogromno ljudi, finančni kapital pa je zgolj redistributiven, hkrati pa bolj kot ljudi potrebuje algoritme. Brexit je za EU lahko blagoslov, saj je London vneto lobiral v prid finančnemu kapitalu, ker drugega pač nimajo, ta pa ne potrebuje močnega srednjega sloja. Ne, finančni kapital se gradi z bitko navzdol, vedno nižje in nižje davčne stopnje privabljajo fiktiven finančni kapital, ki nikogar ne zaposluje, razen enega ali dveh ljudi, ki registrirata poštni nabiralnik. Morda je za kakšno družbo, ki bolj kot dobrobit širše družbe preferira individualizem, vitka država prava izbira, a to je tudi za njih napačen način financiranja vitke države. Res je, da je tudi en promil na eno milijardo privabljenega kapitala "zastonj" milijon v davčno blagajno, kar je lahko dovolj za žepne državice tipa Kajmanski otoki, zagotovo pa ni dovolj že za srednje velike države. Vsaka malo večja država potrebuje svojo industrijsko bazo, ki ustvarja vrednost, zaposluje, delavce dobro plačuje, ti pa v zameno nazaj kupujejo proizvedene izdelke.

 

Če Zahod ne želi le stagnirati ter gledati kako nas Kitajska prehiteva na vseh področjih, bo potrebno začeti vlagati v evropsko infrastrukturo, delno preko večje vloge ECB, delno preko formiranja transferne unije (po zgledu ZDA), kjer se bodo transferji (in ne krediti!) prelivali iz držav s suficitom v države z deficitom, potrebno bo začeti omejevati in obdavčevati pretakanje finančnega kapitala ter ponovno začeti podpirati industrijski kapital in srednji sloj (tu bi lahko priključili našo staro debato o UTD). Čisto specifično smo v Sloveniji nekaj poskušali z obuditvijo lesne industrije, a totalno premalo odločno, kar se tiče državnih vlaganj, se razrešitev stanovanjske problematike ponuja kar samo, kar bi pomagalo našemu gradbeništvu in vsaj malo ublažilo beg možganov (tu bi nasploh morali biti bolj drzni, npr. človek, ki prijavi stalno prebivališče v tuji državi, bi moral povrniti 50% stroškov javnega šolanja), na prava pota stopamo s poskusi večje obdavčitve kapitala (ki sploh ni problematično, če ima država kapitalske omejitve, a n; večja obdavčitev kapitala preko poskusa uvedbe nepremičninskega davka - tu se brž zgledujmo po Italijanih - in minimalne obdavčitve dobičkov je odličen korak), podobno kot smo poskušali biti prvi pri kriptovalutah, bi država lahko bila vsaj druga, če ne tretja pri legalizaciji marihuane (v ZDA npr. napovedujejo, da bo ta trg kmalu vreden čez 100 milijard dolarjev, proporcionalno bi to v Sloveniji lahko pomenilo več sto milijonov). 

 

To je le nek posplošen recept. Lahko se pa držimo drugega posplošenega recepta, ki ga furamo zdaj, ki se glasi nekako takole: vedno bolj zategujmo nižji sloj, vedno bolj razbremenjujmo višji sloj, ki bo kao zaradi nižjih davkov več investiral in vse bo cvetelo. Ok, morda, samo ne pri nas :) Rekli bodo hvala za nižje davke, a tovarno se nam pa še vedno bolj splača postaviti v neki tretji državi (npr. General Motors takoj po Trampovem znižanju davkov). Pa še tega ne bo preveč, ker gre večina davčnih odpustkov v združitve in prevzeme (monopolizacija pa vemo, da znižuje družbeno blaginjo).


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#9 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 580 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 31 december 2018 - 17:03

Ups, vidim, da bom spet izpadel čudno, saj mi je blizu Hayek...

Bbb, a si bral Mariano Mazzucato?

be a slut, do what ever you want


#10 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 628 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 01 januar 2019 - 19:40

Njenih knjig še ne, je bil pa članek o njej res povod za prejšnji prispevek :)


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov