Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Kako preseči sovraštvo do samega sebe?


53 odgovorov v tej temi

#26 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 29 november 2018 - 15:17

Jebeš faking praktičnost in jebeš to skrivanje. A se resno ne znate vživet v druge ljudi? Kaj pa njena prihodnost in njene odločitve. Čeprav ti je v tej situaciji težko in je grozna, nimaš nobene pravice skrivat tako pomembnih informacij osebi, ki se ima tako kot ti pravico odločit kako si želi preživet preostanek življenja in s kom. kako bi bilo pa tebi na njenem mestu? Si v neki vezi in bum čez nekaj let ti nekdo vrže tako bombo na glavo. Super. Ful fer. 

 

Drugače pa jaz tudi odsvetujem tranzicijo. Vsaj dokler se ne osamosvojiš mentalno in vsaj malo bolj razdelaš kdo si. 



#27 fajmoster

fajmoster

    gay friendly

  • Člani
  • 14 prispevkov
  • Pridružen: 11.09.2018

Objavljeno 29 november 2018 - 22:53

No, nisem tu, da bi jemal koga v bran, ampak menim, da je Lilitino skrivanje posledica tega, da ne ve še, kaj je in kaj ni. In se v tem ne počuti suverenega. Kaj pa če danes vrže bombo, pa se bo čez kakšen mesec vse uredilo ali leto? Uniči vezo, uniči vse in ostane sam? Je vredno? Jaz menim, da mora najprej ugotoviti "kaj oz. kdo zares je", potem pa vleči poteze. Žal je v tem svetu res tako, da je Bog najprej sebi brado ustvaril.



#28 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 29 november 2018 - 23:03

V mojo obrambo. Ko sem jo spoznal, se zaljubil sem bil sveto prepričan, da bo moja želja biti ženska izginila. Žal ni, je pa prve dve leti veze bilo vse skupaj mnogo lažje prenašati. Drugače vem, da to kar čutim je disforija, ne vem pa ali je tranzicija pametna in če ne grem v tranzicijo ne bi rad riskiral svoje zveze.



#29 sadhu_sequencer

sadhu_sequencer

    nov na sceni

  • Člani
  • 275 prispevkov
  • Pridružen: 05.03.2016

Objavljeno 29 november 2018 - 23:53

Kar pa se tiče sanjarjenja itd, če bom šel po poti kjer sem sedaj bo čez par let poročen moški in karkoli že je, moram razčistiti sedaj.

 

Ni pametno se poročiti z nekom, ki bi tvoje občutke o ženskosti v tebi kakorkoli zaničeval. Pomembno je da punca nekega dne zve za to, v kolikor imaš takšne bolj dolgoročne plane za vajino zvezo.



#30 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 30 november 2018 - 13:16

Uničit vezo in ostati sam, uničit človeka s svojo disforijo in biti v vezi... Veš kako naporno je bit z depresivnim človekom, še bolj z depresivnim človekom za katerega ne veš zakaj je depresiven in se čudno obnaša? Nevem kaj je tako groznega v tem, da bi bil sam in ugotovil kdo je. Če ni neumna kot en hlod in če ni popolnoma retardirana za nagonsko čutenje ji je itak že jasno, da se nekaj dogaja, čeprav ne zna sama dat v besede ali ugotovit kaj. 

 

"Žal je v tem svetu res tako, da je Bog najprej sebi brado ustvaril." 

 

Jezus je more my kind of guy. :P "Ne delaj drugemu tistega, česar ne želiš da drugi naredijo tebi."

 

To kar je napisal sadhu, če že moramo it po poti gledanja na svojo korist. Tudi zate ni pametno. 

 

 



#31 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 30 november 2018 - 13:44

No, saj ni, da bi bila punca popolnoma v temi. Ve, da se spopadam z depresijo, ve da obiskujem psihiatrinjo itd. Ne ve pa točnega razloga zakaj. Tako bom povedal, ne bi je rad izgubil in če bi ji povedal bi najverjetneje jo. Poleg tega!, pa bi še riskiral, da bi v maščenju komu povedala.

#32 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 30 november 2018 - 13:52

Ok, oprosti najbrž si že napisal, pa sem spregledala.

 

No, jaz ne razumem zakaj bi bil z nekom za katerega se bojiš, da bi iz "maščevanja" komu govoril take stvari. Jaz pač ne razumem, ampak ok, res nisem pravi naslov včasih za kakšne stvari. :) Meni bi bilo v tvoji situaciji bit z nekom breme in bi si želela bit sama da spoznam nekoga (ali pač ne), s katerim sem lahko jaz Jaz. Na to imam malo ekstremne poglede... Ali v vezi si sproščen in iskren ali pa je nimaš, ker drugače si v zaporu, ne v vezi. Sem pa potrebovala nekaj izkušenj in nekaj vez, da sem to ugotovila, tako da vem da mi to tudi ni bilo vedno kristalno jasno in da mogoče nekateri lahko živijo drugače tudi. Tako da oprosti če sem zoprna, samo zdi se mi fer gledat na vse vključene in sprejet njihove reakcije, tudi če ti pač škodijo. Tudi to je del zrelosti in življenja.



#33 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 30 november 2018 - 15:22

Hja, Alix, saj imaš prav.  Situacija je tudi taka, da živim z njo v študentski sobi in sem sam trenutno nezaposlen,  tako  da bi razkritje lahko prineslo še cel kup problemov ;(



#34 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 30 november 2018 - 19:13

Jaz bi na tvojem mestu zelo mirno zaključila vezo, se ne razkrila in si poiskala drugo sobo. Če se odnos zaključi razumsko in četudi je komu hudo, so skoraj vedno poti nazaj. Če pa niso, potem pa to ni oseba zate, če je zamerljiva, maščevalna, se ne sklada s tvojo osebnostjo (konzervatizem itd). Rekla bi, da potrebujem čas zase, da razrešim depresijo in se sestavim v celega človeka, da sem lahko dober partner komu drugemu. Če tega ne razume, potem imaš že dobro podlago za domnevo, da ne bo razumela disforije.

 

Ampak, na koncu se boš seveda moral odločiti sam. In ja, prav je, da ravnaš počasi in preudarno, vendar tudi fer do drugih. 



#35 sadhu_sequencer

sadhu_sequencer

    nov na sceni

  • Člani
  • 275 prispevkov
  • Pridružen: 05.03.2016

Objavljeno 30 november 2018 - 21:49

Saj Jezus je Bog, v okviru sv. Trojice :D.


Za katolike, ne za nas arijance.

Hja, Alix, saj imaš prav. Situacija je tudi taka, da živim z njo v študentski sobi in sem sam trenutno nezaposlen, tako da bi razkritje lahko prineslo še cel kup problemov ;(


Kaj pa če se pozanimaš kakšen pogled ima na transeksualnost in transvestite?

Drugače takšen tip transženskosti še nisem zasledil, ko praviš da crossdressing ne pomaga, ampak kvečjemu nasprotno. Torej ti je lažje če si predstavljaš, da imaš žensko telo in si oblečen kot ženska? Ponavadi je tako, da recimo v svojih trenutnih lastnostih najdeš neke vzporednice z ženskostjo, pa naj bo to osebnostni ali fizični značaj. Npr. kako izgledajo ustnice ko se jih našminka, kako se poda ženska jakna, kako izpade afnanje v stilu Edine Monsoon in Patsy Stone, oponašanje ipd. Naj me nekdo od T-unit tukaj popravi, če se motim.

Prispevek uredil/a: glorious, 05 december 2018 - 08:58.


#36 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 30 november 2018 - 23:46

Njen pogled na transseksualnost ni najbolj pozitiven, do lgb je malenkost bolj tolerantna, a še zmeraj ne popolnoma sprejemajoča.

Kar se crossdressinga tiče. Ne pomaga mi ker nimam želje izgledati kot moški v obleki. Problem je pa pri meni predvsem telo, obleke v dosti manjši meri, če sem iskren. Prav tako se s Patsy in Edino ne identificiram. Moje ženske vzornice so npr Charlie Bradbury iz Supernatural, Ygritte iz GoT, Galadriel iz Lotr če bi bil bolj zrela ženska bi morda kopiral imiđ od Alice Weidel (nima veze s politiko) itd. Tako, da čeprav bi kdaj želel kakšno lepo oblekico, ne bi niti rekel, da bi se oblačil ultra feminilno, sploh pa me odbija vse kar spominja na drag.

Pri meni se je to kazalo pri fantazijah od otroštva, od malega vem kako bi se želel klicati če bi bil dekle, kasneje tudi seksualne fantazije v katerih sem bil vedno ženska in globoko neugodje nad svojim telesom. Lahko rečem, da pri meni globoko prevladuje telesna disforija nad socialno, čeprav mam občasne (sicer vedno pogostejše) fantazije, da bi bil nevesta in mamica. Morda je to povezano z mojo starostjo? Lol.

Tako da ja, sem čuden patron.

@Alix, morda imaš prav. Ampak vseeno bi se počutil krivega, če bi kar prekinil štiriletno razmerje...

#37 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 01 december 2018 - 19:50

Od zdaj naprej si vaju bom predstavljala kot Patsy in Galadriel. :D

 

Ah, krivo se boš počutil tako ali tako. V vezi izrazito bolj neprijetno, vsaj meni se je vedno tako zdelo. Najprej je težko, ko je konec potem pa se počutiš bolje. Ne spodbujam te k brejkapu na vsak način, samo tako nasploh govorim, da ko jih daš nekaj skozi ni več "omg konec sveta bo." Ampak kot sem rekla, tvoja odločitev, mi samo svetujemo, te ne obsojam preveč, ni ti lahko. 



#38 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 04 december 2018 - 00:41

Vem, da vse to zveni kot, da sem slab človek, a vendar, ko sem spoznal punco mi ni bilo še točno jasno. Sicer sem si želel biti ženska, a nisem želel biti kot Sestre ali Salome, moški me ne privlačijo in sem mislil, da bo vse skupaj izginilo. Ko si sveže zaljubljen je pač lažje.

Kar pa se breakupov tiče, nisem vajen. Pred punco sem imel eno kratko vezo pri osemnajstih in nato 3 avanture. Tako, da dejansko je ona moja prva prava punca.

#39 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 04 december 2018 - 01:51

Nisi slab človek! Si v grozno neprijetnem položaju, jaz sem samo izrazila, da praktičnost naj ne bi bila nikoli na račun puščanja drugih ljudi v temi glede vseh dejstev. Ljudje naj bi bili vedno cilj, ne sredstva za doseganja stvari. In čeprav imaš mogoče zdaj rahel občutek krivde, ko ti je bilo to izpostavljeno, je to samo še večji dokaz, da nisi slaba oseba in prepričana sem, da boš našel pot iz tega prej ali slej. Tudi zate bo koristno, če si nekako etičen pri tem, zaradi sebe, ker se vedno počutimo bolje, ko vsaj poskušamo to storiti, četudi nam ne uspe vedno. Sem malo starejša od tebe in pri tvojih letih nisem bila prav nič boljša, glede tega se ne sekiraj in oprosti če je tako zvenelo.

 

Breakupi pa tudi niso nekaj k čemer človek stremi ali nekaj kar je zaželeno, da bi jih doživel več in tudi ne pomaga, ko je prva veza, ko ti kdo nekaj pametuje, da to je "del življenja." Ampak dejansko je tako, redkokdo s prvo osebo doživi srečen konec in če se že breakup zgodi, je to lepo imet v mislih, da ni tako zelo grozno, kot se v tistem trenutku zdi. 

 

Si povsem navadna ženska za moje pojme. Jaz se počutim kot transvestit, če sem preveč našminkana in uber feminizirana, bolj feminilno se počutim z razmršenimi lasmi brez mejkapa na kolesu, ko vsa preznojena dajem od sebe zadnje atome energije.In že od nekdaj si nisem pustila nikomur mi odvzet tega, da po svoje defniniram kaj zame pomeni bit ženska. Zame je ženska točno to kar sem jaz. V žensko se ne napraviš, ženska si. Mogoče tega ne razume tvoja psihiatrinja. Ženstvenost niso obleke, ni šminka, ni to kar večina družbe defnira kot žensko. Je povsem nekaj drugega in tega ne šteka veliko ljudi. Jaz naprimer ne čutim nobene potrebe več po met otroke ali izražat neko materinskost, pravzaprav se mi to malce gabi. Za večino družbe sem zaradi tega ne samo "ne dovolj ženska" ampak neka pošast. Fuck that. Sama sebi sem dovolj. In tudi tebi zopet polagam na dušo... pusti si doživeti svobodo v svojih občutkih. Pusti si čutiti bit ženska v telesu, ki ga imaš. Ker to te ne sme ustavit. tega ti nihče ne more vzet. <3


Prispevek uredil/a: Alix, 04 december 2018 - 01:52.


#40 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 05 december 2018 - 01:08

Alix, hvala za prijazen odgovor :) Sej sam sem že velikokrat imel pomisleke, ki si jih tudi ti navedla. Da sem nepošten do svoje punce, da jo kot nekako "varam", ker ne pozna mojih misli in najglobljih želja. Nakar je, moj drugi ugovor, da če že ne bom vstopil v tranzicijo, da lahko iz življenja potegnem najboljše in vsaj obdržim dekle, ki jo ljubim, ker bi me najverjetneje zapustili, če bi ji to zaupal, za kar jo seveda ne morem kriviti.

No glede na to, da se nezadržno bližam svojim poznim dvajsetim letom sem še zmeraj precej neizkušen na področju ljubezni. Enako pa velja tudi za mojo punco, saj je pred menoj imela zgolj enega fanta, pa še ta je bil bolj najstniška romanca kot pa kakršna koli resna zveza. Sam sicer vem, da konec razmerja nikakor ne pomeni konca sveta in da življenje gre naprej, se pa nekako počutim dolžnega, da ji dam fanta kakršnega je spoznala oz moj "larp". Zadnja stvar na svetu, ki si jo želim je prizadeti njo, čeprav je začaran krog, ker pol ostajam v nekakem "krogu", postajam vse bolj depresiven in posledično jo prizadenem s tem. Pri tem pa seveda ne pomagajo niti moji starši, ki so polni pričakovanj o vnukih in da bom imel uspešno kariero, kljub temu, da sem slab izgovor za človeka.

Drugače pa hvala za zadnji odstavek. To folku res ni jasno, češ, zakaj bi si ti želel biti ženska če nisi feminilen. Kot da vse ženske hodijo okoli kot princeske 24/7 in si vse želijo biti gospodinje. Mamica si sicer želim biti čeprav se do sedaj kaže zgolj v razvajanju svoje mačke lol

#41 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 05 december 2018 - 01:46

Vzamem nazaj 50% moje pokroviteljskosti, nisem toliko starejša. :P Ali pametnejša. Ti je itak vse jasno. Kot je rekel prej nekdo, deluješ inteligenten. Inteligentna? Zmedla sem se kater spol moram uporabljat. Sori.

 

Zdaj bom spet rekla nekaj kar mislim, da že veš, pa je prav da slišiš - nikomur nismo dolžni ničesar, vsak je sam odgovoren za svoja pričakovanja, ampak težko je, če nima vseh informacij. Potem to res postane skoraj tvoja odgovornost deloma.

 

Bi pa dodala še nekaj. Trenutno sem v obdobju, ko sem se iz svojih kriz pobrala in se počutim res ok in sem vesela, da je vse razpadlo sredi oziroma na začetku dvajsetih, da sem se imela čas pobrat in začenjam z novimi močmi, medtem ko vsi okoli mene (ne vsi, ampak veliko teh) šele prihajajo v neke krize, ki so jih prej vztrajno zanikali, tlačili in odganjali. In kar naenkrat sem jaz na boljšem, ker sem v poznih dvajsetih neumorno preganjala avtentičnost. Se splača, ti povem. Dvomim, ampak iskreno dvomim, da se bo v tem odnosu kaj spremenilo na dolgi rok, samo odlašaš neizogibno.

 

No, boš mamica namesto mene. :D Js sem preveč sebična še za mačko met. 

 

 


Prispevek uredil/a: Alix, 05 december 2018 - 01:46.


#42 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 05 december 2018 - 02:42

Smem vprašati okvirno koliko si stara? Sam se počutim star kot zemlja lol in da sem v svojem iskanju "normalnosti" izgubil šanso biti "normalen". To se nanaša na moj boj proti svoji disforiji in temu, da morda nisem vstopil v tranzicijo prej, kar načeloma pomeni boljši efekt hormonov in več sprememb videza...pa ne se opravičevat glede spola. Raje imam ženski, a dokler živim kot živim, mi je še zame čudno uporabljati ženski spol.

Kar se pa tiče tujih pričakovanj imaš prav, a vendar staršem ne bi povedal ničesar dokler nisem popolnoma neodvisen od njih (očeta se kar nekako bojim). Enako je s krizami. Moja resna kriza se je začela pri okoli 24ih letih ko mi faks ni več nudil prave distrakcije in je začetna ljubezenska vnema začela popuščati. Je pa res še nekaj, drži, sem inteligenten, sem pa izredno strahopeten in verjetno tudi precej nezrel.

#43 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 05 december 2018 - 15:10

V petek bom 31. Glej, če si zamudil določene okvirje, mogoče pa je to dobro. Ker, ok, tu bom rahlo... transfobična, ampak kot biseksualka, ki pali na moške samo z žensko auro, nekoga z disforijo bi enostavno dejtala, trans osebe dejansko najbrž ne. Tako invaziven poseg v človeško biologijo mi je čuden in nekako se mi zdi da je po tranziciji disforija še vedno prisotna in nerazrešena. Kdor je srečen po tem, super, ampak preveč je primerov, kjer tega ni. Tvoji dvomi so mi povsem racionalni in nekako... pametni. Zelo pametni. Lahko bi olepšavala, ampak to so samo moja osebna prepričanja. Punca v moškem telesu? Ni tolk bad ideja zame. :D Sem ziher, da nisem edina. Ker meni moški malce zmankajo, ko odprejo usta, ostalo mi je bilo vedno ok. Ampak jaz nevem kako je met disforijo glede lulčka. Ki ti ga rahlo zavidam. Če smo že pri tem. Razumem, zakaj bi rad ta "problem" rešil nekako drugače, zato sem tudi bolj predlagala brejkap, če ona tega ne bi razumela. Ker se mi zdi, da bi s partnerko, ki te sprejme kot žensko dušo morda ne čutil tako močno disforije. Ampak konec koncev moraš biti zadovoljen sam s sabo sam od sebe.



#44 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 05 december 2018 - 15:25

ps: Glede pričakovanj sem imela v mislih samo punco, to kaj hočejo ali sploh razmišljajo starši kar odmisli as soon as possible. To je tolk nepomembno v lajfu, če se ne pokrivajo ujemanja, prepričanja, pričakovanja, to po 25. letu kar se mene tiče sploh ni vredno debatirat. Njim nisi dolžan razlagati ničesar o sebi, problem je samo če bi rad, pa te nihče ne posluša ali razume, ampak potem je treba pač stran ali postavit jasne meje. Vem, lažje rečeno kot storjeno, ampak tako pač je.



#45 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 05 december 2018 - 15:57

Dober odgovor. Sedaj kar se disforije/tranzicije tiče je pač pri meni bolj fizične sorte, se pravi, da je pri meni večji problem telo kot zgolj neka socialna vloga/oblekice. Ni pa celoten fokus na lulčku. Večji problem je celotno telo kot tako + obraz, in tudi če bi šel v tranzicijo, bi hormoni in morda manjše korekcije obraza imeli veliko prednost kot operacija genitalij, ki je itak boleča, zahteva ogromno okrevanja itd. Tudi članki, ki sem jih prebral pišejo o velikih psihičnih učinkih/boljšem počutju samo z efektom hormonov na možgane/telo. Sedaj, pa nisem strokovnjak in težko rečem kaj dejanskega.

Fora pri starših je tud tko, da sem nekako od njih odvisen, ker sem trenutno brez službe zaradi depresije pa sem mal zabluzil drugo stopnjo faksa, pa še moja dva sta pač take sorte, da se rada vtikata. Verjemi, da intenzivno iščem šiht da sem umaknem, sploh od fotra. Če bom morda kdaj šel v tranzicijo bi itak reštartal lajf in od cele familije razložil zgolj mami, ker me za ostale gladko boli k.

#46 NikNak

NikNak

    gay friendly

  • Člani
  • 7 prispevkov
  • Pridružen: 20.06.2018

Objavljeno 07 december 2018 - 11:43

Sama sem šla skozi tranzicijo pri 22-ih (sedaj jih štejem 29), operacije spremembe / potrditve spola nisem dala čez, niti ne nameravam. Sem v super razmerju s prekrasno punco (identificira se kot gay).

Sicer vsaka oseba po svoje doživlja dismorfijo telesa in samo tranzicijo, vendar imamo vsi nekaj skupnega / vsi smo prej ali slej šli skozi tranzicijo, ne glede na posledice. Na začetku je strašno, grozno in najbrž nas je večina dala čez te občutke ("nikoli me bom izgledala kot ženska," "vsi me bodo sovražili," "nikoli več me bom našla partnerja/partnerke").

But I'm here to tell you that it gets better. Resno.

Zame je sicer tranzicija bila nuja, ker sem bila v res hudi depresiji zaradi tega, in to je tudi razlog, da sem relativno zgodaj šla skozi to. Pri tebi tega ne opažam, kar pa sploh ne pomeni, da so tvoji občutki in počutje kakorkoli vredni manj oz. manj pomembni.

Verjamem, da o tem zelo pogosto razmišljaš, se sprašuješ "kako bi bilo, če bi ... ", in bereš o tem. Mislim, da moraš predvsem pri sebi razčistiti, kako močno si tega želiš, kaj vse si pripravljena žrtvovati, in koliko truda in denarja boš morala v to vložiti. Sam uspeh tranzicije ne leži v hormonih ali operacijah, ampak v tem, koliko si pripravljena sama na tem delati, se sprijazniti z določenimi omejitvami, in na koncu se sprejeti takšno, kot boš in se imeti rada.

#47 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 07 december 2018 - 12:50

Vidiš, primeri, kot je tvoj, ko je "tranzicija ali smrt" me navdajo z občutkom krivde, kaj sploh težim tukaj. Isto mi ke omenila tudi psihiatrinja, da dejstvo, da zmorem imeti razmerje in nekakšno funkcionalnost kaže na to, da verjetno sploh nimam dejanske disforije. Ne vem kaj naj si mislim o tem. Na eni strani verjetno res bolje funkcionaram kot (večina?) ljudje s disforijo spola, a še zmeraj potrebujem dvojne tablete (anti depresive in antipsihotike da grem skozi dan). Prvič sem se naročil v ambulanti za spolno zdravje pri 18ih, a sem se nato zamotil s faksom, kasneje spoznal punco in nekako šel skozi "manning up" faze. Poleg tega velja omeniti, da sem svetovni prvak v samo sovraštvu, saj si pogosto govorim: Pa kaj ti je tega treba saj si vendar straight moški, se lahko vklopiš blabla in potem lahko še uporabim filozofijo za utemeljevanje sovraštva do samega sebe.

Drugače pa hvala za odgovor

#48 NikNak

NikNak

    gay friendly

  • Člani
  • 7 prispevkov
  • Pridružen: 20.06.2018

Objavljeno 07 december 2018 - 13:37

Glede na to, da si na anti depresivih, da samega sebe tako sovražiš (tudi jaz sem se), se mi zdi, da si ti samo v tako zelo močnem oz. globokem zanikanju samega sebe, da se zdiš navzven funkcionalen, in da samo tako zelo močno zatiraš te občutke. Psihiatrinja ti lahko postavi diagnozo samo na podlagi tega, kar ji ti poveš, in če ji ne poveš svojih dejanskih, pravih občutkov, tistih, ki jih sam pri sebi tako močno zatiraš, potem nihče ne more vedeti, kako zares čutiš.

#49 Lilith92

Lilith92

    biskvitek

  • Člani
  • 40 prispevkov
  • Pridružen: 12.11.2018

Objavljeno 07 december 2018 - 18:07

To drži, dejansko se kdaj sprašujem kdo sem sploh jaz, ker opažam kaj sem od koga skopiral. Kaj od fotra, kaj od sošolcev itd, zdi se mi da sem s svojim soočanjem s spolno identiteto začel odkrivati tudi svojo osebnost. Malo pozno, ampak jbg

#50 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 08 december 2018 - 15:52

Eno vprašanje? Ker me zanima več o tem. A tranzicija je smatrano samo jemanje hormonov ali prav operacija oziroma jaz sem vedno mislila da je tranzicija prav, da greš skoz z vsem (operacija in to). ? In sem tudi to mislila, ko sme uporabila to besedo.

 

Torej, kaj pravzaprav je tranzicija?






0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov