Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

(Predčasne) volitve v Sloveniji 2018


98 odgovorov v tej temi

#51 atena

atena

    biskvitek

  • Člani
  • 27 prispevkov
  • Pridružen: 23.02.2014

Objavljeno 19 marec 2018 - 16:22

Hm, kolikor vem je Bruselj takrat zahteval nadaljevanje šušteršičeve varčevalne politike, oklestitev javne porabe, plač, nikakor pa ne javnosektorskih požrtij. 



#52 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 615 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 19 marec 2018 - 18:07


 

Kar se pa tiče razloga za predčasne volitve... o faking šit, svet postaja bolj nor z vsakim dnem  :zmesan:

 

Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.

Med drugim so presodili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v vrednosti 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativnih, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev".

 

Kaj za vraga!?

Vladna kampanja, da je bila enostranka. Šok. Vlada naj torej predstavlja argumente, zakaj naj ljudje ne podprejo njenega zakona, saj bi ta lahko nosil negativne posledice. Ja, hm... kaj pa če je vlada po svojem mnenju sprejela ta zakon, ker verjame, da bo prinašal pozitivne posledice? Kaj je potem bistvo opozicije, če naj vlada nasprotuje kar sama sebi? Vrle sodnike strašno boli razmetavanje z davkoplačevalskim denarjem (kot da je to nekaj, o čemer lahko nek pravnik odloča), 97.000 evrov je kriminal najvišje vrste, ne skrbi pa jih, da bodo zaradi neizgradnje drugega tira še naprej potrebna večmilijonska vzdrževalna dela na obstoječi trasi in da se odpovedujemo potencialnemu razvoju celotne logistične branže. To so naši opevani izvozniki, ki baje edini ustvarjajo dodano vrednost. Hm, a lahko kot davkoplačevalec tožim Kerševana, ker mi je naredil par stomilijonsko luknjo v proračunu? Banda črkobralska...

 

Popolnoma razumem Cerarja in čeprav je transparentno, da je odstop taktična poteza brez praktičnih učinkov, je v mojih očeh samo pridobil na spoštovanju s to potezo.

 

To je tudi mene zmotilo. Sem moral dvakrat pogledat na koledar, da ni slučajno prvi april... :D


be a slut, do what ever you want


#53 Dorian

Dorian

    piščan'c

  • Člani
  • 171 prispevkov
  • Pridružen: 26.09.2008
  • Lokacija: Kamnik

Objavljeno 20 marec 2018 - 17:05

Meni pa odločitev vrhovnega sodišča ni prav nič čudna. Vlada naj seveda zagovarja svojo politiko, ampak ne tako, da si za kampanjo posebej namenja proračunski denar (torej tudi denar teh, ki bodo glasovali proti).

 

Cerar, SMC, SD, DeSUS & Co. imajo privilegiran dostop do vseh medijev, en kup kadra, ki kampanjo lahko povsem legalno izvaja v službenem času, pa tudi finančnih sredstev. Če ne drugega, imajo na voljo sredstva, ki jih stranke dobijo iz proračuna na podlagi volilnega rezultata. Samo SMC je npr. v zadnjih 3 letih in pol dobila cca. 4 mio €. Pa naj dajo 97.000 € za politiko, v katero iskreno verjamejo, namesto da jih zmečejo bogve v kateri žep. Skratka, s tem kapitalom, ne pa iz proračuna, naj pri volivcih nabirajo referendumske glasove za potrditev svojih politik.

 

 


Prispevek uredil/a: Dorian, 20 marec 2018 - 17:06.


#54 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 387 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 marec 2018 - 22:16

 

 

.... Za ta denar bi lahko kupili socialno stanovanje v Mariboru....

 

Kdo nam bo povrnil 3.2 milijona € za referendum, ki je bil ničen zaradi golega šalabajzerstva? Bolj kot to, da tudi brez 97.000 € rezultat ne bi bil bistveno drugačen, se mi zdi strašljivo to, da bi za ta denar stanovanjski sklad lahko kupil 20 stanovanj v Ljubljani in jih oddajal socialno šibkim družinam.

 

Za maketo, s katero se je hotel Cerar slikati, bi lahko kupili še eno stanovanje v Ljubljani.

 

Za 421 besed v viziji Slovenija 2050, ki je stala 450.000 €, bi lahko sklad kupil 3 stanovanja na Obali.

 

Če bi ukinili veleposlaništvo v Vatikanu (imamo ga tudi v Rimu), bi letno prihranili 86.000 €. Vsako leto bi lahko sklad v Murski Soboti ali na Ptuju kupil eno dodatno stanovanje. ......

 

Socialno, socialno, socialno... pa kaj bi še vse socialno? Socialna stanovanja, socialna hrana, socialna oblačila, zastonj vrtce, zastonj zdrastvo. Kot da si Slovenci želimo biti en veliki socialni problem. Se ti ne zdi to nepravično? Kaj pa tisti, ki se trudijo biti uspešni v življenju imajo kariero in plačujejo davke? Če bi se vse to dalo dobiti preko sociale, bi bilo to izredno nepravično do tistih ki se trudijo. 

 

Nisem presenečen nad Cerarjevim odstopom. Ni mi bil všeč kot kot premier, ampak je bil prebavljiv. Verjetno bodo vse leve stranke na veliko obljubljale kako se bosta cedila med in mleko v javnem sektorju. Volil bom stranko, ki se bo najmanj posvečala javnemu sektorju in predstavila več reform gospodarstva. Zelo verjetno bom volil NSi

 


Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#55 rookie

rookie

    redni gost

  • Člani
  • 362 prispevkov
  • Pridružen: 08.04.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 marec 2018 - 03:06

Oh, fantek... kaksne neoliberalne floskule. Dejstvo je, da bomo zmeraj potrebovali socialna stanovanja. Oziroma kako si predstavljas resevanje stanovanjskega problema za dolocen odstotek ljudi, ki sicer ne "zelijo biti en velik socialni problem", ampak to pac po spletu okoliscin so. Ali naj jih prepustimo samim sebi, pa "ko jih jebe", naj crknejo?? Kaj pa tisti, ki se niti ne morejo truditi tako kot ti, pa ceprav bi si to zeleli?

 

Haha, volil bo NSi, je rekel... (Saj so tudi meni bili se najbolj simpaticna desna stranka v zadnjem mandatu, predvsem zaradi Ljudmile in njene pokoncne drze do SDS, da ne bo pomote). Ampak zakaj ne volis kar SDS potem, bo bolj ucinkovito potrosen glas, odkar se je Tonin prodal? 



#56 Dorian

Dorian

    piščan'c

  • Člani
  • 171 prispevkov
  • Pridružen: 26.09.2008
  • Lokacija: Kamnik

Objavljeno 21 marec 2018 - 12:12

(Neo)liberalna teorija je, da trg nagrajuje sposobne in kaznuje manj sposobne.

 

Dejstvo je, da se rodimo različni in da nismo vsi enako sposobni. Zakaj naj bodo manj sposobni kaznovani, obsojeni na životarjenje?

 

Ali z vsem tehnološkim razvojem ne moremo vsakomur zagotoviti človeku dostojen minimum, ki vključuje tudi streho nad glavo?

 

Radikalen korak bi bil, če bi naenkrat odredili, da vsakemu pripada eno stanovanje, lahko pa začnemo občutno povečevati javni stanovanjski fond in se vsaj malo približamo npr. Dunaju. Da bodo mladi, strejt in homo, lažje zadihali, da ne bodo toliko ostajali doma. Ne le, da se stiskajo, to tudi za mentalni razvoj družbe ni dobro.

 

Podal sem nekaj primerov, kako se da privarčevati za stanovanje tu, stanovanje tam, če je volja in če so prave prioritete.

Fantkov odziv me je šokiral. Očitno bi bilo njemu povečanje javnega stanovanjskega fonda bolj sporno kot to, da se denar razmetava naokrog za vizije in makete.

 

Seveda so bila stanovanja podana zgolj kot primer. Lahko bi namesto njih navedel npr. povečano zaposlovanje novih zdravnic in zdravnikov ter finančno injekcijo zdravstveni zavarovalnici za zmanjšanje čakalnih vrst. Da ne bi vsak četrti na operacijo čakal nedopustno dolgo.

 

Lahko bi navedel gradnjo novih domov za starejše. Da ne bodo v celotni Sloveniji proste le 4 postelje.

 

To so vprašanja, ki se dotikajo vsakogar izmed nas. Vsak izmed nas lahko postane reven, vsak bo morda kdaj potreboval operacijo, vsak izmed nas bo enkrat star.

 

Res ne vem, kje sta se izgubila osnovna družbena solidarnost in osnovni občutek za prioritete.


Prispevek uredil/a: Dorian, 21 marec 2018 - 12:13.


#57 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 661 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 marec 2018 - 17:59

Meni pa odločitev vrhovnega sodišča ni prav nič čudna. Vlada naj seveda zagovarja svojo politiko, ampak ne tako, da si za kampanjo posebej namenja proračunski denar (torej tudi denar teh, ki bodo glasovali proti).

 

Cerar, SMC, SD, DeSUS & Co. imajo privilegiran dostop do vseh medijev, en kup kadra, ki kampanjo lahko povsem legalno izvaja v službenem času, pa tudi finančnih sredstev. Če ne drugega, imajo na voljo sredstva, ki jih stranke dobijo iz proračuna na podlagi volilnega rezultata. Samo SMC je npr. v zadnjih 3 letih in pol dobila cca. 4 mio €. Pa naj dajo 97.000 € za politiko, v katero iskreno verjamejo, namesto da jih zmečejo bogve v kateri žep. Skratka, s tem kapitalom, ne pa iz proračuna, naj pri volivcih nabirajo referendumske glasove za potrditev svojih politik.

 

Uf, če bi se kaj takega uzakonilo, bi bil to zadnji žebelj v krsto države, katere moč se zadnja desetletja sistematično zmanjšuje in slabi. Katastrofalno razmišljanje. Vlada ni isto kot (koalicijske) stranke, vlada je izvršilna oblast, ki mora ideje kompetentno materializirati v realnost, ne pa nek retorični klub filofax študentov, ki ne rabijo niti evra, da v neki zaprti sobici nakladajo tja v en dan. 

 

Meni osebno se zdi cca. 100.000€ za vladno kampanjo malo. V idealnem svetu kampanje ne bi trajale en teden, ampak bi vlada na vsakem koraku argumentirala, zakaj je njen predlog dober (opozicija pa, zakaj ni, seveda). Čudi me, kako Slovenci dojemamo demokracijo - volitvam in referendumom bi se najraje kar odrekli, da bi prišparali tist milijonček. Niti vladi za normalno delovanje ne privoščimo 97.000€, potem se pa čudimo, kako o vsem odločajo multinacionalke. Če se naj vlada ne financira iz proračuna, iz kje pa naj se? Tako kot v ZDA s strani velikih lobijev? Zakaj imamo potem sploh lastno državo, če ne privoščimo večinsko izvoljeni vladi, da financira svoje delovanje iz epsko opevanega davkoplačevalskega denarja? 

 

Socialno, socialno, socialno... pa kaj bi še vse socialno? Kot da si Slovenci želimo biti en veliki socialni problem. Se ti ne zdi to nepravično? Kaj pa tisti, ki se trudijo biti uspešni v življenju imajo kariero in plačujejo davke? Če bi se vse to dalo dobiti preko sociale, bi bilo to izredno nepravično do tistih ki se trudijo. 

 

Sicer vprašanja niso naslovljena name, a bom vseeno zraven pristavil svoj lonček :)

 

Meni se to zdi zelo pravično. Namreč nepravičen je sistem, vse več je revnih zaposlenih

  • Slabih osem odstotkov zaposlenih za polni delovni čas v Evropi dobiva plačo, s katero ne morejo pokriti vseh stroškov.
  • Takšnih zaposlenih ne najdemo samo v revnih članicah EU, kot sta Bolgarija in Romunija, ampak tudi v najbogatejših članicah, z Nemčijo na čelu. 

Ne gre se za to, da bi s socialo podpirali nedelo. S socialo se izravnava nepošteno obravnavo malih ljudi, ki so obdavčeni do neba, in velikih podjetij, ki ne plačujejo praktično nič davkov. Pa veliko podjetje ni neka družinska obrtna delavnica, kjer si lahko ob trdem delu izplačajo nadpovprečno plačo. Oni so še vedno mali ljudje.

 

Govora je npr. o Amazonu, za katerega velja, da v "2017, Amazon reported $5.6 billion of U.S. profits and didn’t pay a dime of federal income taxes on it". Govora je tudi o Walmartu, ki ima rekordne dobičke, njihovi zaposleni pa sramotne plače. V Sloveniji ni prav veliko drugače: marsikje delavci med minimalcem in komaj zadostnih 1000€ neto, lastniku se pa smeji. Pogosto je še obratno - država podjetjem izplačuje subvencije in to ne majhne. Kako to, da ljudi motijo revni zaposleni, ne pa sociala, ki jo država daje velikim korporacijam?

 

Glede na ves tehnološki napredek, zaradi katerega bi vsi morali živeti lagodneje, ter glede na financializacijo, monopolizacijo, povečevanje neenakosti, prekarstvo in brezpravnost, zaradi česar v resnici živimo, če kaj, samo še slabše, bom volil za najbolj levo radikalno stranko iz ekonomskega vidika. Zaenkrat je to Levica.


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#58 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 387 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 marec 2018 - 18:30

Kakšni odzivi :D

 

Se strinjam z večino napisanega. Kako je sitem nepravičen, kako bi moralo biti. 

Ampak tako idealno še žal nekaj časa ne bo (če sploh kdaj). Tudi če bo zmagala Združena levica, SMC, NSi, SDS..... Verjetno bi le kakšen pol bog lahko tak sistem pripeljal/speljal. 

 

Govora je volitvah 2018 in ne o "srečni Sloveniji 2150". Odločil se bom za nekoga, ki ima meni osebno program ki mi je blizu. Predvsem so mi blizu vsi gospodarski programi, ki ne zategujejo gospodarstva z višjimi davki, ki se potem stakajo v žepe naših "posvečenih". Nekako verjamem da posameznik zna bolje opravljati z denarjem/premoženjem/podjetjem kot država.


Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#59 Dorian

Dorian

    piščan'c

  • Člani
  • 171 prispevkov
  • Pridružen: 26.09.2008
  • Lokacija: Kamnik

Objavljeno 21 marec 2018 - 21:32

BBB, s sodbo sodišča to zdaj JE uzakonjeno.

A brez skrbi, ne bo nas zalilo morje, le kakšen spot Urško Čepin manj bo nastal.

 

Bo pa vlada še naprej svoje delovanje financirala iz proračuna. Za normalno delovanje vlada dobi denar, ga je dobivala in ga bo. Referendum pa po mojem mnenju ni ''normalna'' stvar. Je izredna okoliščina, ko oblast neposredno v roke prevzame ljudstvo.

 

Strinjam se, da 100.000 € ni veliko, tvoja svarila in idealiziranje vlade kot organa, ki je s svojo kompetentnostjo nad koalicijskimi strankami, me pa ne prepričajo. Pravkar smo videli: koalicijske stranke se sprejo, pa vlade ni več.


Prispevek uredil/a: Dorian, 21 marec 2018 - 21:33.


#60 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 271 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 25 marec 2018 - 17:29

 Kar se tiče pregrevanja gosp. z napihovanjem javnih plač pa tole: čisto zdravo je, da plače rastejo nekje med rastjo cen in rastjo produktivnosti. Rast plač pod inflacijo pomeni padanje realnih dohodkov in če je inflacija v Sloveniji tam nekje 1,2%, je to minimum, kar bi zaspoleni v javnem sektorju lahko zahtevali in morali dobiti. Po drugi strani je rast BDP 6%, torej čez tako povišanje plač ne smemo, ker bi to pomenilo zmanjševanje konkurenčnosti na dolgi rok. 

 

Glede na to, da bo to verjetno zelo pomembna točka debat v predvolilnem času, bi se je še enkrat dotaknila. Pristop, ki ga predlagaš je sicer smiseln (usklajevanje plač z inflacijo in gospodarsko rastjo), pravzaprav menim, da bi bilo edino smiselno, da bi se plače avtomatsko usklajevale z rastjo/padcem produktivnosti (tj. razmerjem med delom in BDP). Vendar pa je zgornja meja 6 %, ki jo postavljaš, občutno previsoka. Javne plače se financirajo iz davčnih prilivov, ki pa ne sledijo v celoti rasti BDP. Na primer, DDV je zelo šibko povezan z rastjo BDP v ekonomiji, kot je Slovenska, kjer BDP raste na račun izvoza; na drugi strani je na primer davek na dobiček precej lepo sledi gibanju BDP.

 

Drug razlog proti je ta, da slovenska ekonomija še ni tako močna, da bi lahko suvereno prenesla še eno krizo, če se zgodi (TT še nismo na predkrizni ravni, javni dolg v % BDP je 2x višji in se je ravnokar začel nižat prav zaradi rasti BDP), zato je pomembno, da se javni izdatki za zdaj še ne povečujejo (v razmerju do javnofinančnih prihodkov) oz. reforme sledijo načelu fiskalne nevtralnosti. V nasprotnem primeru, bo, če bo/ko bo prišlo do nove krize, prišlo do rezanja socialnih transferjev, kar je strel v lastno koleno. 

 

Tretji je pa ta, da mislim, da bi morali javno upravo predvsem optimizirat in kar se da automatizirat, zmanjšat administrativne stroške in narediti (vsebinsko) reformo plačnega sistema za vsako od njenih vej.

 

Kar se pa davkov tiče - gre za sistem redistribucije dohodkov. Zato seveda podpiram progresivno obdavčevanje z razmeroma malo davčnimi olajšavami za podjetja (efektivna davčna stopnja na dobiček v Sloveniji je nižja od povprečja EU; davčne olajšave in razne subvencije omogočajo močnim podjetjem izogibanje plačevanja davkov) in davčnimi razbremenitvami na nižje dohodke. Za višje pa menim, da smo že na na zgornji meji. Sploh glede davkov je pomembno, da smo usklajeni z EU - na eni strani zato, da ohranjamo konkurečnost, na drugi strani pa zato, da poberemo dovolj davkov, da lahko vzdržujemo socialno državo.

 

Kar se tiče minimalnih plač - minimalna plača mora zagotavljat, da oseba, ki dela, ni revna. To bi morala biti osnovna funkcija minimalne plače. Mislim, da je BBB, nekje zelo lepo obrazložil, zakaj povišanje minimalne plače ne bi smelo predstavljati ekonomskega problema (poenostavljeno: ti ljudje praktično vsak zaslužen evro vrnejo v gospodarstvo preko potrošnje in državi preko davkov). Me pa zelo moti, da se v Sloveniji vedno trudimo biti privlačni za razne tuje industrijske obrate z nizko dodano vrednostjo (recimo nazadnje smo Magni subvencionirali 18 mio EUR, da se je ustalila v Sloveniji). Če želimo vzdrževati in spodbujati gospodarsko rast (navkljub demografskim dejavnikom), bi si morali prizadevati biti priblačni za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Glede na kakovosten izobraževalni sistem in izobraženo delovno silo, imamo dejansko dobro podlago za to ... Ne pa da vabimo tradicionalne industrijske obrate, ki uvažajo tujo delovno silo in izplačujejo minimalce. 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#61 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 615 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 25 marec 2018 - 20:31

:stima:


be a slut, do what ever you want


#62 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 387 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 26 marec 2018 - 11:25

...Me pa zelo moti, da se v Sloveniji vedno trudimo biti privlačni za razne tuje industrijske obrate z nizko dodano vrednostjo (recimo nazadnje smo Magni subvencionirali 18 mio EUR, da se je ustalila v Sloveniji). Če želimo vzdrževati in spodbujati gospodarsko rast (navkljub demografskim dejavnikom), bi si morali prizadevati biti priblačni za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Glede na kakovosten izobraževalni sistem in izobraženo delovno silo, imamo dejansko dobro podlago za to ... Ne pa da vabimo tradicionalne industrijske obrate, ki uvažajo tujo delovno silo in izplačujejo minimalce...

 

In kakšni so ti obrati z visoko dodano vrednostjo? 

 

Recimo da se odpre razvojni center od IBMa, Microsofta ali pa Appla v Sloveniji. Kaj bi to pomenilo za naše gospodarstvo? V trenutku bi potrebovali  2000 ali pa še več IT inženerjev in ostalega kadra. Praktično nemogoče bi jih bilo dobiti, tudi če bi ponujali zelo nadpovprečne plače. Absulutno previsoke plače, bi pa povzročile propad lokalnih IT podjetij.  Da bi se kakšni Avstrijci ali pa Nemci v večjih številkah selili k nam, pa lahko sanjamo. Imajo svoje industrijske obrate z visoko dodano vrednostjo že v svoji državi. 

 

V ta zgled nam je lahko Češka. Vse korporacije pokrivajo zahodno evropo od tam. Veliko slovencev je zaposlenih tam. Plače za primerljiva delovna mesta (z višjo dodano vrednstjo) so pa tudi višje ali pa vsaj enake kot pri nas. Pa ima Češka v splošnem malce nižji standart kot mi.

 

Da imamo kakovosten izobraževalni kader? O tem se bi dalo tudi debatirat. Zakaj potem naši zdravniki ne gredo čez mejo v Avstrijo ali Italijo delat? Če so tako zelo kakovostni? Smo EU, ni delovnih viz in meje so odprte (za sedaj :D)


Prispevek uredil/a: fantek_4_u, 26 marec 2018 - 11:26.

Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#63 atena

atena

    biskvitek

  • Člani
  • 27 prispevkov
  • Pridružen: 23.02.2014

Objavljeno 26 marec 2018 - 12:45

V MB imaš ogromno bazo brezposelnih brez oziroma z nizko izobrazbo in ne nobelovcev...zato podpiram razne Magne. In kot je dejal vodja njihove kadrovske, so prejeli veliko število prijav ter ni potrebe, da bi delovno silo iskali v tujini.



#64 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 661 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 26 marec 2018 - 20:04

Sem mnenja, da je skoraj vse, kar pride, dobrodošlo. Če želi kdo tu investirati, naj, država pa naj poskrbi, da se bodo držali okoljevarstvenih standardov in delovne zakonodaje. Več kot bo delovnih mest, večja bo izbira in večji pritisk na višanje plač. 

 

Bolj problematičen se mi zdi odnos do določenih domačih investitorjev. Khm, Pečečnik, khm khm... 


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#65 atena

atena

    biskvitek

  • Člani
  • 27 prispevkov
  • Pridružen: 23.02.2014

Objavljeno 27 marec 2018 - 14:31

Žalostno je, da birokratske ovire ne poznajo meja, razen kjer je politična volja. 
 
V Ljubljani je v nedeljo nastala nova stranka z imenom Za zdravo družbo, ki obljublja, da bo prinesla preporod slovenske politike s skrbjo za zdravje in blaginjo, z ohranjanjem slovenske kulturne dediščine in ničelno toleranco do korupcije.
 
 
Upam, da niso teli iz fondovih blokov...


#66 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 271 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 28 marec 2018 - 12:18

Kar se tiče minimalnih plač - minimalna plača mora zagotavljat, da oseba, ki dela, ni revna. To bi morala biti osnovna funkcija minimalne plače. Mislim, da je BBB, nekje zelo lepo obrazložil, zakaj povišanje minimalne plače ne bi smelo predstavljati ekonomskega problema (poenostavljeno: ti ljudje praktično vsak zaslužen evro vrnejo v gospodarstvo preko potrošnje in državi preko davkov). Me pa zelo moti, da se v Sloveniji vedno trudimo biti privlačni za razne tuje industrijske obrate z nizko dodano vrednostjo (recimo nazadnje smo Magni subvencionirali 18 mio EUR, da se je ustalila v Sloveniji). Če želimo vzdrževati in spodbujati gospodarsko rast (navkljub demografskim dejavnikom), bi si morali prizadevati biti priblačni za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Glede na kakovosten izobraževalni sistem in izobraženo delovno silo, imamo dejansko dobro podlago za to ... Ne pa da vabimo tradicionalne industrijske obrate, ki uvažajo tujo delovno silo in izplačujejo minimalce. 

 

Moram revidirat svoj prispevek o minimalni plači in odgovorit Fantku4U. Torej, dvigovanje minimalne plače in stiskanje plačnih razlik (v Sloveniji imamo enega najbolj stisnjenih plačnih sistemov) se vrne v gospodarstvo in davčno blagajno preko povečane potrošnje oseb z nižjimi dohodki. Na drugi strani višji dohodki pomenijo višje davčne prilive in več denarja za investicije (ki se obrne preko finančnih institucij nazaj v gospodarstvo), ki lahko generirajo v bistvu večjo gospodarsko rast kot dvig plač (to je zelo odvisno od posameznega investicijskega projekta ter trenutnega ekonomskega cikla; v krizi so imeli socialni transferji in plače večji pozitivni učinek na ekonomijo kot razne investicije - v splošnem - investicije je potrebno ocenjevati vsako posebej). 

 

Moja napaka v prejšnem prispevku je v tem, da razne visoko-tehnološke obrate z visoko dodano vrednostjo po navadi privlačijo države, kjer plače niso tako stisnjene oz. je ekonomska politika manj zaskrbljena z neenakostjo v družbi. To potrjujejo tudi razne statistike. Ampak na koncu so stabilno socialno okolje, nizki administrativni stroški, učinkovita javna uprava, stabilna makroekonomska politika tisit ključni dejavniki, ki privabijo in zadržijo kapital tam kjer ga. 

 

Dejstvo je, da je edino smiselno in potrebno spodbujati in podpirati, da se dejavnosti z višjo dodano vrednostjo ustalijo in razvijajo tukaj, kako to dosečt je pa naš projekt, ja.


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#67 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 387 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 29 marec 2018 - 10:36

Res je, v Sloveniji imamo najmanjše razlike v plačah. Posledično ne razumem težjnje po dvigu minimalne plače. Oseba ki zasluži minimamalno plačo, si bo vedno lahko privoščila samo najosnovnejše dobrine. Pa naj bo minimalna plača 300 eur, 600 eur ali pa 1000 eur. Glede na minimalno plačo se prilagajajo cene naftnih derivatov in najsnovnejših prehranskih produktov. Te cene so vedno nastavljenje tako, da si oseba z minimalno plačo težko privošči kaj več. 

 

Če umetno dvigujemno minimalno plačo, povprečna plača pa stagnira, si bo oseba z povprečno plačo lahko skozi čas privoščila vedno manj.  Osebno mislim, da bi minimalna plača lahko bila nižja in biti zgolj izjema kot pa pravilo. Trenutno je pa velika večina plač zgoščena blizu minimalne plače, kar pove da je minimalna plača postavljena previsoko in večina delovnih mest nima dovolj visoke dodane vrednosti.

Se strinjam kar je napisala Bem. 
 
Naši davki na plače pa tudi niso bistveno drugačni od tistih v Nemčiji. Verjetno pa ne bomo nikoli imeli nekih večjih obratov z višjo dodano vrednostjo, ki bi zaposlovali na tistoče ljudi. Večja podjetja bi imela ogromno logističnih problemov pri vzpostavitvi obratov. (premalo delavcev, slabe letalske povezave, železnica, ...)
 
Po mojem je rešitev res v obilici majhnih in srednje velikih podjetij(do cca 100 zaposlenih). 
 
Še en rak našega gospodarstva so pa s.p-ji. Oz v freelancanje. Pri normiranem s.p-ju lahko 70% (ali celo že 80%) vseh svojih dohodkov tretiraš kot stroške in so upravičeni davkov in prispekov. To je v bistvu smrtna obsodba za našo zdrastveno in pokojninsko blagajno. 
Normirani s.p je bil uveden ob začetku krize leta 2008, da bi se brezposelnost zmanjšala in zvišala samozaposlenost. Ideja niti ni tako slaba, dokler je niso začeli izkoriščati tudi tisti pri katerih ni bilo potrebe. Recimo v IT sektorju. Plače v IT sektorju pri nas se gibljeljo med 25.000 in 50.000 eur letno (nekateri tudi čez 100.000 eur letno). Minimalni mesečni prispevki za normirani s.p so pa cca 400 eur. 
To težavo bo morala država začeti čimprej odpravljati. 
 
 

Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#68 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 271 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 29 marec 2018 - 15:25

Še en rak našega gospodarstva so pa s.p-ji. Oz v freelancanje. Pri normiranem s.p-ju lahko 70% (ali celo že 80%) vseh svojih dohodkov tretiraš kot stroške in so upravičeni davkov in prispekov. To je v bistvu smrtna obsodba za našo zdrastveno in pokojninsko blagajno. 

 

Povsem drži. Mi imamo povsem razštelano ministrstvo za delo. Ni ustrezno usklajeno s finančnim ministrstvom. Kar je bizarna situacija. 

 

Bi bilo pa zanimivo enkrat, ko bo čas, odpret eno fajn debato o odnosu med minimalno plačo in inflacijo. ;)  

 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#69 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 661 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 01 april 2018 - 15:08

Res je, v Sloveniji imamo najmanjše razlike v plačah. Posledično ne razumem težjnje po dvigu minimalne plače.

 

Ta težnja izvira iz dejstva, da večina Slovencev želi, da tako tudi ostane. Precej lahko razumljivo, bi rekel...

 

Če umetno dvigujemno minimalno plačo, povprečna plača pa stagnira, si bo oseba z povprečno plačo lahko skozi čas privoščila vedno manj.  

 

Ali se lahko minimalna plača dviguje kako drugače kot umetno? 

Če katerakoli plača stagnira, si lahko oseba s to plačo skozi čas privošči vedno manj - zato je pa nujno, da se dviga tudi minimalna plača.

 

Tisto o prilagajanju cen naftnih derivatov in najsnovnejših prehranskih produktov z minimalno plačo (in ne obratno) me pa zanima malo bolj podrobno. Glede na to, da je slovenski trg del enotnega evropskega trga, bi znal biti tu na robu manjše ekonomske revolucije, če znaš to dokazati. Res je, plače so stroškovni inputi za podjetja in načeloma velja, da večji kot so stroški, višje bodo cene. A kar rokohitrsko nato priti do zaključka, da je minimalna plača postavljena previsoko, je pa malce preveč popreproščeno. Še posebej ob dejstvu, da Slovenija nima samostojne monetarne politike in da inflacija ter rast (min.) plač nobeno leto vsaj od l. 2000 nista dosegali južnoameriških stopenj, sta bili skoraj vedno pod 5% (zadnja leta celo okoli 1%) ter da kot taki zagotovo nista predstavljali večjih pretresov za slovensko gospodarstvo.

 

Če si sposodim Kordeževo analizo iz 2016:

 

Gospodarstvo Slovenije je prodalo za 43 milijard evrov končnih izdelkov in storitev, od česar za 28 milijard v tujino, 15 pa končnim potrošnikom. [...] Prihodki pa so bili porabljeni za stroške nabave materiala in storitev v tujini (26 milijard) ter 10,6 milijard za plače, tako da je družbam ostalo 6,1 milijarde evrov prostega denarnega toka. Po odbitku amortizacije in stroškov financiranja je bil končni neto rezultat 1,3 milijarde, od česar so podjetja z dobičkom ustvarila 3,7 milijard evrov ostanka, izgube pa je bilo 2,4 milijarde.
 
Kaj kažejo te številke? Da je uspešnost ali konkurenčnost gospodarskih družb v stroškovnem pogledu približno 30 % odvisna od višine plač, 70 % pa od stroškov uvoženega materiala in storitev. Kot omenjeno so stroški samo en vidik konkurenčnosti, a tudi dokaj pomemben. Vendar se izpostavlja samo obdavčitev plač, nikoli pa ne boste prebrali, da smo nekonkurenčni zaradi (pre)visokih stroškov nakupa vhodnih materialov iz uvoza (za gospodarstvo kot celoto). Seveda so ti za vse konkurenčne družbe (tudi tuje) načeloma enaki, a v podjetjih dobro vedo, kakšni so lahko stroškovni učinki na tem področju. Da imajo samo 1 % boljši nabavni pogoji več učinka kot 5 odstotnih točk nižja obdavčitev plač. Zaradi teh razlogov mogoče izpostavljanje samo obdavčitve plač [na konkurenčnost gospodarstva] ni najbolj na mestu.
 
Dodatno pa pri stroških plač zanemarjamo še en vidik. Večina ljudi davčno obremenitev plač seveda razume kot neko plačilo državi za njihovo neučinkovitost in z izboljšanjem upravljanja bi jo lahko (preprosto) znižali. Znesek 10,6 milijarde evrov, ki jih gospodarske družbe namenijo za stroške dela pomeni sicer v povprečju 2.050 evrov mesečno na zaposlenega, od česar gre okoli 1.300 evrov v žepe ljudi, 750 evrov pa je vseh davkov (dohodnine) in prispevkov. In kam država da ta denar? Kar nazaj nam samim in sicer v obliki pokojnin, zdravstvenega varstva (konkretno po 80 evrov na mesečno za nas in tudi za vse nezaposlene družinske člane), v obliki otroških dodatkov, boleznin, porodniške, subvencije vrtcev, prevoza in prehrane v šoli…
 
 
Kakorkoli, nov argument za nujno znižanje davčne obremenitve plač v Sloveniji je – nižja produktivnosti oz. nižja dodana vrednost, ki jo naše gospodarstvo ustvari na enega zaposlenega v primerjavi z razvitimi državami. Ker lahko prodajajo Avstrijci svoje izdelke pod znamko “Made in Austria” precej dražje kot mi pod “Made in Slovenia”, so naši zaslužki in dodana vrednost seveda nižji in to preprosto ne omogoča enakih izplačil kot pri sosedih. Sledi sklep, da je zaradi tega nujno znižati davčne obremenitve, ker si pač tako visokih izdatkov za plače kot v Avstriji ne moremo privoščiti. Ne drži torej več teza, da so naše obdavčitve dela višje in da jih moramo zaradi tega znižati, temveč, da si zaradi nižje stopnje razvoja (produktivnosti) našega gospodarstva ne moremo privoščiti enakih davčnih stopenj.
 
Da je produktivnost v Sloveniji nižja, da na žalost (zaenkrat) večinoma ne uspevamo prodajati izdelkov po enakih cenah kot npr. Avstrijci, je seveda nesporno dejstvo. Zaradi tega naša podjetja tudi ne morejo izplačevati tako visokih plač kot pri sosedih in to vsem zaposlenim, tako manj kot bolj izobraženim kadrom. Da pa je zaradi tega potrebno znižati davčne obremenitve ravno pri višje izobraženih kadrih (tako se razume argumentacija podjetniške strani), pa je že bolj vprašljiva teza.
 
Na žalost se plačevanje davščin na plače (prispevkov in dohodnine) še vedno razume predvsem kot vplačilo v neko državno malho brez dna, kar bi pač lahko tudi znižali. A poglejmo lanske številke o vplačevanju in porabi teh davčnih obremenitev. V letu 2017 smo z vsemi davki in prispevki od plač zbrali 8,3 milijarde evrov (v proračunu ter v blagajnah pokojninskega in zdravstvenega zavoda). To pa je bilo porabljeno za:
 
  • pokojnine (4,3 milijarde),
  • zdravstveno zavarovanje (2,6 milijarde),
  • 2,35 milijarde evrov pa smo porabili za vse oblike (socialnih) transferjev posameznikom (otroški dodatki, porodniške, bolniške, nezaposleni, nadomestila plač, socialna nadomestila, prevozi in prehrana dijakov in študentov, štipendije, veterani…).
Če seštejemo vsa ta izplačila, dobimo znesek 9,3 milijarde evrov, kar pomeni, da se del teh izdatkov pokriva celo z drugimi davčnimi viri (npr. DDV) in obstoječi davki na plače še teh izdatkov ne pokrijejo v celoti.

 

Če povzamem: prav je, da minimalna plača raste ter se usklajuje z rastjo cen življenskih potrebščin in s produktivnostjo. Dokler od enega ali drugega kazalca ne odstopa drastično, za gospodasrtvo ne more pomeniti večjih problemov. Ne sme biti pa rast minimalne plače izgovor za državo, da na socialnem področju ne naredi nič drugega. Ravno tako to ne more biti izgovor gospodarstvu, zakaj je naša konkurenčnost pod evropskim povprečjem. Se strinjam s fantkom, da Nemčija ni Slovenija in Slovenija ni Nemčija ter da že samo zaradi velikosti naše države ne moremo kar kopirati tujih razvojnih modelov in pričakovati enakih rezultatov.

 

Da je dozorelo spoznanje, da je treba odpreti debato o davčnem prestrukturiranju v Sloveniji, me veseli. A to naj ne pomeni zniževanja davčnih obremenitev kar počez, ampak točno to - prestrukturiranje, nekje vzameš več, nekje drugje pa manj. Davki sami po sebi niso čisto nič slabega, nasprotno, so civilizacijski dosežek, zaradi katerega vsi živimo bolje. Vse vplačane davke ljudje dobimo nazaj v obliki javnega šolstva, zdravstva, pokojnin, infrastrukture, ki so dokazano bolj učinkoviti in pravični od privatnih shem. Ekonomija ni zero sum game, tu velja, da če bo šlo sosedu bolje, bo šlo bolje tudi meni (na kratko, zaradi multiplikativnih učinkov in specializacije). Zato je redistribucija bogastva v interesu 99% prebivalcev. Delež davkov, ki se izgubi zaradi neučinkovitosti birokracije je relativno neznaten.

 

P.S.: Espeji so pa sploh kriminal, ker vodijo v dve skrajnosti - ali v problem opisan v zgornjih prispevkih ali pa v totalno prekarizacijo. Gre za podobno pometanje problemov pod preprogo kot (včasih?) pri pridobivanju statusa študenta kar tako: malo kratkoročni socialni korektiv in malo past, ki te na dolgi rok postavlja samo še v slabši položaj.


Prispevek uredil/a: BBB, 01 april 2018 - 15:11.

Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#70 Dorian

Dorian

    piščan'c

  • Člani
  • 171 prispevkov
  • Pridružen: 26.09.2008
  • Lokacija: Kamnik

Objavljeno 05 april 2018 - 21:58

Zadnje dni sta se pojavila dva grozljiva posnetka. Na prvem je briljiral zaposleni v javnem podjetju DRI Tadej Veber, na drugem Silvo Berdajs, sindikalist iz Slovenskih železnic, ki je prav tako javno podjetje.

 

Veber ima krepko čez 6.000 € neto mesečne plače, Berdajs tudi okrog 6.000 € neto. Več kot premier ali predsednik države. Pa nobeden izmed njiju ni niti taglavni v svojem podjetju.

 

Kako je to mogoče? Zakaj državni zbor ne sprejme zakona, s katerim bi plače v javnih podjetjih znižal na raven, primerljiv z javnim sektorjem. Zakaj je Cerarjeva plača regulirana, plača srednješolske profesorice tudi (cca. 1100, 1200 €), tam en Veber ali Berdajs pa prejme petkrat več kot ona. Drugo bi bilo, če bi Berdajs to plačo zaslužil kot privatni sindikalist s članarinami, ne pa takole na plačilni listi javnega podjetja.

 

Če bi npr. samo njima prepolovili neto mesečno plačo, bi iz neto-dela letno prihranili 72.000 €. Pa je takih Vebrov in Berdajsov še na stotine. To bi šlo lahko v dividende za državo ali pa v investicije (novi vagoni, nove postaje).

 

Menim še, da bi morali omejiti plače oz. jih narediti primerljive z javnim sektorjem tudi v vseh društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki več kot četrtino sredstev prejmejo iz javnih virov (npr. občinski in državni razpisi).

 

Skratka, denarja je dovolj, samo prioritete, kam ga dati, morajo biti prave.


Prispevek uredil/a: Dorian, 05 april 2018 - 21:59.


#71 sadhu_sequencer

sadhu_sequencer

    nov na sceni

  • Člani
  • 250 prispevkov
  • Pridružen: 05.03.2016

Objavljeno 12 april 2018 - 11:14

Uporabljati Margaret Thatcher kot sinonim uspešne politike in se nanjo sklicevati, je skoraj enako, kot bi še vedno verjel v božička. Ko ga že vsi otroci ovržejo kot čudežnega moža, s katerim so ga starši hecali doberšen del otroštva, ti še kar nasedaš tem pravljicam. Da si zatem še užaljen, če te nazivam z "desničar", pri čemer je MT sam prototip konservativizma, je čisto nepojmljivo.

 

Ker tvoje fantazijske pravljice izhajajo že iz same trditve, da Margaret Thatcher ni bila uspešna, ne morem razpravljati s tabo o realnih zadevah. Dejstva govorijo, da je neoliberalizem bil v UK uspešen, saj jih je potegnil iz krize, življenjski standard se jim je drastično dvignil. Če se s tem ne strinjaš, si zgrešil temo, mogoče si iskal temo o Harry Potterju, ne vem.


Prispevek uredil/a: sadhu_sequencer, 12 april 2018 - 11:16.


#72 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 271 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 13 april 2018 - 23:43

Slovenska minimalna plača predstavlja cca. 60 % povprečne plače, kar je en najvišjih deležev v EU. Hkrati, seveda, imamo tudi najvišji delež zaposlenih na minimalni plači v EU (cca. 20 %). Gini index uvršča Slovenijo nekje med 1. in 5. mestom (v svetovnem merilu), kar pomeni, da imamo v Sloveniji že sedaj zelo zgoščene plače (majhne razlike med najnižjimi in najvišjimi plačami). To, kot je omenil BBB, zagotovo odraža vrednotno naravnanost Slovencev. Minimalnih plač je enkrat več v zasebnem kot javnem sektorju, v majhnih podjetjih (10 ali manj zaposlenih) in med samostojnimi podjetniki (1/4 vseh, seveda je to potrebno jemati z rezervo) v primerjavi z večjimi podjetji, ter seveda v določenih dejavnostih (proizvodnja, gradbeništvo, trgovina itd.). Minimalna plača pri nas glede na ostale države članice EU ni ne visoka ne nizka, je pa visoka, upoštevajoč, da so v nižji skupini mnoge države s katerimi pogosto primerjamo slovensko gospodarstvo (Češka, Poljska, Slovaška, Hrvaška …), vendar pa ko plače primerjamo po kupni moči, se naša minimalna plača ne razlikuje pomembno od minimalne plače na Češkem, Poljskem, Hrvaškem itd, saj je življenje pri nas dražje. S tega vidika se zdi trenutna slovenska minimalna plača primerna, visoka ali celo previsoka.

 

Ampak … ta statičen, benchmarking, pogled na minimalno plačo z ekonomskega vidika po mojem mnenju ni ustrezen. Kar smo se v Sloveniji naučili o učinkih minimalne plače z eksperimentom iz 2010 (takrat: 22% povišanje) se sklada tudi z mednarodnimi analizami. Povišanje minimalne plače dodatno zgoščuje plače proti minimalni plači oz. povečuje delež zaposlenih na minimalni plači. V slovenski raziskavi (Laporšek, 2014 in MDDSZ, 2017) je bil ugotovljen tudi negativen učinek na raven zaposlenosti, še posebej med mladimi in nizko kvalificiranimi delavci – ampak ta učinek je bil majhen glede na raven povišanja (opomba: glede na mednarodne metaanalize si ne bi upala trditi, da povišanje minimalne plače povzroča brezposelnost - rezultati različnih analiz so premalo konsistentni; slovenska raziskava je na žalost sovpadla s krizo, čeprav je bilo to statistično nadzorovano do neke mere). Ugotovljeno je bilo tudi, da je prehajanje iz brezposelnosti v zaposlitev za mlade in nizko izobražene postalo težje ter da so nekatera podjetja izstopila iz slovenskega trga.

 

Dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti gospodarstva, saj izstopijo premalo produktivne dejavnosti, mejne pa se reorganizirajo. Nekatere empirične raziskave kažejo tudi, da delodajalci začnejo več vlagati v razvoj zaposlenih in tehnologije, saj jih višja minimalna plača in njeni učinki prelivanja (spillover) na ostale plače razrede silijo v ukrepe za povečanje učinkovitosti in storilnosti. Poviša se tudi tudi povprečna dolžina zaposlitve pri delodajalcu.  

 

Za podjetja višja minimalna plača pomeni višji strošek plač, ki se lahko prevede v dvig cen v dejavnostih, ki jih dvig minimalne plače najbolj prizadene. Fantek_4_u, po raznih ocenah dvig minimalne plače do 5 % ne bi smel povzročiti dvig cen nad povprečno letno pričakovano inflacijo 1,5-2,0 %. V celoti je torej realni učinek dviga minimalne plače še vedno pozitiven (glede na kupno moč). Razpoložljiv dohodek se zviša, povpraševanje tudi, gospodarstvo raste pa tudi davčni prilivi z naslova DDV in plač.

 

Pri določanju minimalne plače je potrebno pač uskladiti ustrezno raven kakovosti življenja zaposlenih na minimalni plači in učinke na delovna mesta, konkurenčnost in gospodarsko rast, zato bi se minimalna plača morala na letni ravni uravnavati glede na rast produktivnosti in rast cen življenjskih potrebščin. Nepremišljeno poseganje v minimalno plačo (še posebej v državah s tako visokim deležem zaposlenih na minimalni plači in blizu nje) lahko povzroči zapiranje delovnih mest, selitev obratov, povišanje brezposelnosti med skupinami, ki naj bi jih minimalna plača ščitila … medtem ko neprilagajanje minimalne plače zmožnostim gospodarstva zavira produktivnost in gospodarsko rast.

 


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#73 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 661 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 04 maj 2018 - 00:06

V bistvu relativno precej gledljivo in zanimivo predvolilno soočenje političnih odpadnikov. Voduška je kar malo škoda, je boljši novinar kot vsi histerični voditelji na Poop tv skupaj.


Prispevek uredil/a: BBB, 04 maj 2018 - 00:07.

Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#74 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 615 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 07 maj 2018 - 22:32

Ne morem verjet, kako je bedno to soočenje, gledam zdaj v živo (oz. z zamikom) - volilna pravica za 16-letnike je prvo vprašanje za vse?


be a slut, do what ever you want


#75 Dorian

Dorian

    piščan'c

  • Člani
  • 171 prispevkov
  • Pridružen: 26.09.2008
  • Lokacija: Kamnik

Objavljeno 14 maj 2018 - 11:09

Vem, da ta forum ne živi več kot včasih, pa vseeno se mi zdi zanimivo, da ta tema (volitve) tako sameva ...

 

Ste videli, da zadnje ankete napovedujejo prepričljivo zmago SDS? Sicer se je SDS v preteklosti že opekla z anketami, a vseeno je to vzrok za zaskrbljenost. Da se nam le ne bi zgodila Orbánova Madžarska.

 

Zgoraj sem napisal, zakaj bom volil Levico. Če vas Levica ne prepriča, prosim, pojdite vseeno volit. Verjamem, da SDS ne bo vaša izbira.

 

SDS nima manj prstov v marmeladi kot druge stranke, kvečjemu več, za nameček pa nas s svojim hujskanjem in retoriko spreminjajo v greznico. To škodi še bolj kot vsaka korupcija. Po treh porazih so pred tokratnimi volitvami bolj krotki, a naj to nikogar ne zavede. To bo le voda na mlin temu, da bo Tonin lahko upravičeval koalicijo z SDS.

 

Mimogrede: verjamem, da ima tudi pri Primcu in Kanglerju Janša prste zraven. P&K sta videla, da jim kaže slabo, da bo šlo par procentov v nič, pa so naredili tako, da bodo zdaj lahko pozvali k podpori edine stranke, ki si še prizadeva za otroke in družine - SDS.


Prispevek uredil/a: Dorian, 14 maj 2018 - 11:09.





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov