Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Slovenska politika


287 odgovorov v tej temi

#276 Ravens

Ravens

    piščan'c

  • Člani
  • 166 prispevkov
  • Pridružen: 22.07.2014

Objavljeno 18 avgust 2018 - 23:08

Janša: Šarca je omogočila Levica, katere ideal je venezuelski sistem. Revček je pozabil, kje se je šolal. :lool:


Prispevek uredil/a: Ravens, 18 avgust 2018 - 23:08.


#277 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 avgust 2018 - 19:21

Politični analitik iz tujine  :)


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#278 sadhu_sequencer

sadhu_sequencer

    nov na sceni

  • Člani
  • 211 prispevkov
  • Pridružen: 05.03.2016

Objavljeno 20 avgust 2018 - 21:29

HAHAHA fak



#279 Ravens

Ravens

    piščan'c

  • Člani
  • 166 prispevkov
  • Pridružen: 22.07.2014

Objavljeno 23 avgust 2018 - 17:50

 

LOL Ta clip je smešen za umret. A ni original nekaj o Trumpu in njegovem zidu na meji z Mehiko? Takrat sem tudi umrl od smeha. :lool:



#280 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 23 avgust 2018 - 19:18

Izvorni video.

 

Za moje pojme je tale slovenski video najbolj smešna inačica od vseh :D


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#281 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 29 avgust 2018 - 17:51

Ker je evropska politika tudi slovenska politika in obratno, pripenjam povezavo do spletne strani Evropske komisije, kjer nas ta sprašuje, ali še preklapljati med poletnim in zimskim časom (in še marsikaj drugega): Public Consultation on summertime arrangements.

 

Poletni čas celo leto, prosim!

 

80 percent of EU citizens want to scrap daylight savings: report (4.6M EU citizens participated in European Commission survey).


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#282 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 03 september 2018 - 00:03

Juncker napovedal konec premikanju ure

 

Ou jea, to mi deli, več sonca, več sonca, ou jea, ou jea  :juhej: *shaking that booty*

 

***

 

Smo pa končno lahko zasledili koalicijsko pogodbo v njeni celoti. Večina medijev je zagnala tak halo, kot da je konec sveta. Okej, dajmo preletet zadevo, morda pa uvajamo 12-urni delavnik in se premikamo nazaj v času, tja nekam pred industrijsko revolucijo, tako kot v najnaprednejši državi na svetu, Avstriji. Ne duha ne sluha o podobnih grozodejstvih. Pravzaprav, ko človek preleti dokument, ni ne preveč navdušen ne preveč razočaran, koalicijska pogodba ni spisana po navdihu Venezuele, kot nekateri poudarjajo, ampak v čisto srednjeevropskem duhu (kamor naj bi se umeščali).

 

Nekaj plusov:

  • Zagotovili bomo postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo na povprečje PPP EU (v tem mandatu na 9 % BDP), od tega mora biti delež javnih sredstev za zdravstvo najmanj 85 %.
  • Uvedli bomo zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače.
  • Vse prebivalce RS bomo vključili v zdravstveno zavarovanje.
  • Na primarni ravni zdravstva bo potrebna kadrovska krepitev.
  • V košarico pravic iz OZZ, ki bodo za bolnike brezplačne, bomo vključili tudi zobozdravstvene storitve, ki so zdaj neupravičeno plačljive.
  • Vzpostavili bomo enoten in centraliziran sistem nabave materialov ter opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tujino in v največji možni meri izključeval posrednike.
  • Poenotili bomo zavarovalne podlage in zmanjšali njihovo število, kar bo pomenilo veliko razbremenitev za vse akterje (delodajalce, delavce in vlado). Poenotili bomo obdobja zavarovanja in prilagodili sistem odmere pokojnin (ukinili bomo sedanje pojme delovne, pokojninske in posebne dobe ter uvedli univerzalno »pokojninsko dobo«).
  • Povečali bomo fond najemnih stanovanj na 10.000 stanovanj (predvidoma v dveh mandatih), dostopnih za vse generacije (po zgledu Dunaja), pri čemer bodo prednost imeli mladi.
  • Ob upoštevanju sorazmernosti vplačanih prispevkov skladno z javnofinančnimi zmožnostmi bomo postopno dvignili minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo čez prag revščine (trenutno 613 evrov).
  • V skladu z javnofinančnimi možnostmi bomo znižali obremenitev plač z dohodnino (ali z dvigom splošne dohodninske olajšave ali morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede). 
  • S proučitvijo možnosti preoblikovanja v smeri t. i. »living wage« bomo ustrezno uredili minimalno plačo. V prihodnjih dveh letih bo dvig minimalne plače v dinamiki 4,5 % vsako leto. Leta 2021 bomo začeli z uporabo formule za izračun minimalne plače. Iz definicije minimalne plače bomo izločili še preostale dodatke.
  • Delo inšpektorata za delo bo učinkovitejše, tudi s podvojitvijo inšpektorjev.
  • Pripravili in uvedli bomo davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin.
  • Spodnjo mejo DDPO, ki ga morajo plačati pravne osebe, bomo določili na 5%.
  • Uvedli bomo pribitek na vse transakcije v davčne oaze.
  • Osebne prihodke iz kapitala in rent bomo vključili v osnovo za odmero dohodnine.
  • Zagotovili bomo internet ultravisokih hitrosti in prenosov podatkov na celotnem ozemlju države.
  • Dostop do interneta za vse skozi univerzalno storitev, sofinanciranje vzpostavitve hitrih povezav v ruralnih okoljih in projektov za pospeševanje povezljivosti znotraj urbanih okolji. 
  • Spodbujanje javnega prevoza: uvedba enotne vozovnice in conskega sistema plačevanja; možnost prestopanja z enotno vozovno med različnimi oblikami javnega prevoza; višje subvencije javnemu prevozu (cenovno spodbujanje).
  • Izboljšali bomo kolesarsko omrežje.
  • Nadaljevali bomo s postopno preusmeritvijo tovora na železniške tire.
  • Politiko Stanovanjskega sklada RS bomo preusmerili v gradnjo javnih najemnih stanovanj, proračunska sredstva za stanovanja bomo do konca mandata dvignili na 0,4 % BDP.
  • Opravili bomo razmislek o spremembi proporcionalnega volilnega sistema, ki bo volivkam in volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatk ter kandidatov.
  • Odprli bomo diskusijo o smiselnosti Državnega sveta, njegovi morebitni ukinitvi ali preoblikovanju. V primeru ukinitve bomo pravico do veta prenesli na predsednika republike.
  • Omejili bomo uporabo plastičnih vrečk, plastičnih kozarcev, krožnikov, pribora in drugih posod za prodajo predpripravljene hrane ter pijače, vključno s plastičnim priborom; omejevanje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, in strožja pravila za ravnanje z mikroplastiko kot surovino.
  • Uredili bomo plakatiranje v smeri zmanjšanja »onesnaževanja« prostora s prekomernim in neprimerno nameščenimi oglaševalskimi površinami.
  • V javnih zavodih bo moralo biti najmanj 40 % lokalnih živil, v javnih zavodih je treba zvišati tudi delež živil s shemo višje kakovosti.
  • Uvedli bomo ugodno sofinanciranje naložb v namakanje, sisteme za oroševanje proti pozebi, protitočne mreže, rastlinjake in mokre zadrževalnike
  • Do leta 2019 bomo pripravili zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v medicinske namene.
  • Zastavili bomo program brezplačnega vrtca.
  • Uvedli bomo brezplačne obvezne učbenike v prvi triadi.

Nekaj minusov:

  • Z zakonom bomo vzpostavili neodvisno ustanovo (nacionalni inštitut ali agencijo) za standarde, normative, kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev ter dolgotrajno oskrbo.
  • Spodbujali bomo spolne kvote v organih vodenja gospodarskih družb.
  • Izenačili bomo delež zastopanosti spolov pri kandidiranju na volitvah v DZ, na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament na 40 % zastopanosti posameznega spola na listi kandidatov.
  • Uvedli bomo projekt predčasnih volitev na način e-volitev, kar je lahko dobra podlaga za preverbo možnosti uvedbe pravih e-volitev.
  • S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce bomo postopoma dvignili prispevne stopnje PIZ za delodajalce, in sicer do konca mandata v stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce na leto. 

Nekaj 'ne vem ali je plus ali minus' oz. 'oprostite kaj' momentov:

  • Tudi za agencijske delavce na čakanju bomo uvedli zajamčeno minimalno plačo.
  • Višino socialne pomoči bomo povečali na 385 evrov. Povečali bomo minimalni dohodek, in sicer na 442 evrov do leta 2020.
  • Zvišali bomo minimalno nadomestilo za brezposelnost.

:tralala: Madona, prej sem pa tako pljuval po Šarcu :nerodno:

Koalicijske pogodbe so ponavadi spisek želja, a če bodo uresničili četrtino zapisanega, bomo dobili dobro vlado  :stima:


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#283 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 371 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 03 september 2018 - 10:39

Mogoče malo offtopic ampak vseeno - še malo reklame :)

 

V Piratski strani Slovenije smo izbrali ključne teme za obdobje naslednjih dveh let. Ena izmed tem, ki se ji bomo Pirati aktivno posvečali je priprava izvedljivega predloga uvedbe UTD.

Področje je izredno obsežno, če te zanima in želiš pomagati, me lahko kontaktiraš na marko.pusnik@piratskastranka.si.

 

 

Izvedljiv predlog uvedbe UTD

Avtomatizacija je neizogibno dejstvo. Radikalno bo spremenila našo družbo. Kako bomo preživeli prehodno obdobje med avtomatizirano in industrijsko družbo? Bo vedno višja brezposelnost uničila socialno državo? Bo to pomenilo skokovito povečevanje revščine? Radikalizacijo političnega polja in valjenje krivde za izgubo delovnih mest na prebežnike in marginalizirane skupine? Vstop v novodobni fašizem?

Odgovor, kot ga danes vidimo Pirati, je UTD. O nujnosti njegove uvedbe se piše že desetletja. Izvajajo se pilotni projekti in naj zadeva zveni še tako ceneno – boljšega odgovora na avtomatizacijo nimamo.

O UTD-ju so pred volitvami sicer govorili mnogi. Podobno je bilo z regulacijo in legalizacijo konoplje – besed je bilo veliko, implementacija izdelanega Piratskega zakona pa (še) kar ni stekla. Ker nam je jasno, da se moramo na avtomatizacijo pripraviti že včeraj, bomo Pirati sestavili razumljiv, premišljen, predvsem pa izvedljiv predlog uvedbe UTD-ja za Slovenijo.

Po tej poti nas bo peljal nosilec teme Marko Pušnik. Vaše ponudbe pomoči pri tej izredno obsežni nalogi sprejema na marko.pusnik@piratskastranka.si.

Temo lahko podprete tudi z donacijo (navodila) – v namen le napišite “Za UTD”.

 

Če te zanimajo pa še ostala področja in Pirati na splošno, pa si le poglej stran piratskastranka.si


Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#284 idoru

idoru

    nov na sceni

  • Člani
  • 259 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2015
  • Lokacija: dolenjska

Objavljeno 03 september 2018 - 18:12

Komaj komaj komaj čakam avtomatizacijo.


It doesn't matter what we want. Once we get it, we want something else.


#285 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 371 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 03 september 2018 - 21:44

"Popolne" avtomatzacije še verjetnonekaj časa ne bo, ampak trenutno je Slovenija nad EU povprečjem glede števila industrijskih robotov. Povprečje v EU je 99 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih v industriji. V Sloveniji pa je to povprečje 135 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih. Podatek je za leto 2017


Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#286 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 september 2018 - 00:03

@fantek_4_u (glede na to da delaš reklamo, sklepam, da si del Piratov)

 

Uu, nöjs. Kot zunajparlamentarna stranka odpirate več in boljše vsebinske debate kot 3/4 parlamentarnih strank. V spominu mi je zelo dobro ostal en intervju z Andréejem pred volitvami, v katerem ga je Rosvita rahlo pokroviteljsko vzela v roke, češ tale amater bo mala mal'ca, pa ji je v praksi pokazal, kako bi predsedniki strank morali nastopati. Zrelo, umirjeno, argumentirano, podajal je možne rešitve na družbene probleme (kar naj bi politika zares bila), če jih je imel, če jih pa ni, pa tudi ni nakladal tja v en dan. Bravo, Pirati, bravo (meni druga najljubša stranka) :plosk:

 

Glede UTD imate že kakšno preferenco v katero smer se boste nagnili? Kolikor ljudi, toliko predlogov za UTD, namreč  :)

Za namen debate bi striktno iz pozicije pač enega šalabajzerja iz kr enega foruma možne oblike UTD v grobem kategoriziral v štiri skupine:

 

1.) UTD kot dodatek socialni državi.

2.) UTD kot nadomestek socialne države.

3.) UTD kot del monetarne reforme.

4.) Kombinacija prvih treh točk.

 

UTD kot dodatek socialni državi

Pri tej ideji UTD ne nadomešča socialnih transferjev, ampak gre pravzaprav za nov socialni transfer. Ne dotikamo se štipendij, nadomestil za brezposelnost, otroških dodatkov itn., ker ti še vedno igrajo svojo vlogo: četudi bi uvedli UTD, ne bi v zadostni meri odpravili neenakosti, zato še vedno ostane potreba, da se bolj prikrajšanim poleg UTD pomaga še z drugimi transferi. Na koncu vseh koncev ni enako, če dobi 100€ na roke nek samski 20 letnik ali mati treh otrok. Z ukinitvijo ostalih transferjev bi se država v veliki meri odrekla svoji družinski politiki, stanovanjski politiki, izobraževalni politiki itn. Financiranje takega tipa UTD bi bilo mogoče le z novimi davki. Pa poglejmo: pri smešno nizkem UTD 100€ na mesec, bi država morala zbrati 100€*12*2M = 2,4 mrd evrov letno  :o

 

To ni dajmo iz enega v drug žep, to je najdimo popolnoma novih 2,4 mrd vsako leto! Uf, uf, velik zalogaj, še posebej, če vemo, da slo. proračun za leto 2018 predvideva 9,3 mrd € prihodkov (iz davkov, sredstev iz EU,...), torej bi za financiranje takega predloga UTD morali dvigniti davke počez za 25%+. Hehe, kaj pa če bi mi ta UTD malo znižali? *zašvica fuŁ*

 

Vsako dete, ki ravnokar zleti iz rodilnega organa pa ja ne potrebuje UTD (še posebej, če ohranimo druge soc. transferje), prav tako upokojenci ne! UTD naj pripada le delavno aktivnemu prebivalstvu. Teh nas je v Sloveniji 65%, torej 2,4*0,65 = 1,56 mrd €. Ne vem, ne vem, še vedno bi morali obdavčevati vse povprek, od davkov na kapital, do davkov na delo in davkov na blago in storitve. Za ubogih 100€ na mesec, ki v resnici sploh ne bi bili univerzalni, ker ga ne bi dobili vsi. Mislim, da ta varianta Slovencem ne bi dišala, če je govora o izvedljivem UTD predlogu.

 

UTD kot nadomestek socialne države

Če prvi koncept UTD financira z novimi prihodki, ga ta s prestrukturiranjem obstoječih odhodkov. Odpovejmo se (delu) družinske, stanovanjske in ne vem koliko še politik, dajmo vse v en lonec. Kaj ni UTD, če je res univerzalen, tako ali tako tudi instrument družinske politike? Več otrok, več UTD prihodkov v družini  :poreden: Ne moreš odplačat stanovanjskega kredita? Opa, pozabla tabletko uzet. Dve muhi na en mah, zadovoljni levičarji (free money), zadovoljni desničarji (ta klen slovenski narod ne bo izumrl!).

 

Nosi sine, nosi, in vse v en žakelj deni. Prinesi vse transferje, kar jih je, od štipendijc, do boleznin, pa vse tja do socialne denarne pomoči. Ekotigana, 1 mrd € že imamo. Če ni transferjev, kaj ti bo torba pa kolo Zavod za zaposlovanje in CSDji? Klesti sine, klesti, po Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Par 100M gotovo ne uide. Sine, ne pozabi na pokojninsko blagajno! Povprečna pokojnina tam okoli 625€ bruto, upokojencev pa čez 600.000. Ooood viišiinee seee zvrtiiii. Sploh ne grem računat, ker se del pokojnin financira iz proračuna, del ga pokojninska blagajna (ZPIZ) in boh ved, če je kaj že všteto zgoraj v transferjih. Za natančen izračun bi porabil rahlo preveč časa, gotovo pa zberemo več kot 3x toliko kot v zgornjem primeru. Ponovno črtaš zaposlene in vse podporne sisteme na ZPIZ ter raznoraznih ministrstvih in hitro kapne še več.

 
Popolnoma realno bi bilo, da bi s pametno racionalizacijo Slovenija skupaj napraskala tam za 300-500€ UTD. Najbrž bolj proti spodnji meji, ampak hej, če je socialna podpora 385€ in ljudje preživijo, bi Slovenija lahko brez dodatnih naporov sfinancirala UTD, s katerim je mogoče preživeti. Ne bi šlo za noben luksuz, vsak, ki bi rad živel spodobno življenje, bi še vedo moral delat, a imel bi brezpogojno varnostno mrežo, večjo pogajalsko moč na trgu dela in zajamčen prejemek vsaj za plačat položnice. Že bolj všečna in realna varianta.
 
UTD kot del monetarne reforme
Veliko ljudi vidi drevesa, ne vidi pa gozda. Kdo pa pravi, da je financiranje UTD (izključno) stvar fiskalne politike? Koliko ljudi sploh ve, da obstaja tudi monetarna politika? In da je popolnoma enako pomembna kot fiskalna? Koliko ljudi pozna spodnji graf?
 
Screenshot-2017-11-3%2BEurosystem%2Bbala
 
Gre za bilanco ECB: pred krizo 2007 je znašala 1 bilijon €, danes že 4,5 bilijona €. Centralna banka pa po domače denar ustvarja iz lufta. Če bi namesto v Deutsche Bank in druge finančne voluharje ta "naprintan" denar razdelili med 350M prebivalcev evro-območja, bi to prišlo 3.500.000.000.000/(350.000.000*12*10) oz. 10.000€ na posameznika za obdobje zadnjih 10 let. 
 
Tudi tu ne gre za resen izračun, ampak za ilustracijo kako velik potencial večina debat o UTD sploh ne zajame. Ta različica UTD, ki bi vključeval tudi reformo monetarnega sistema, bi bila najboljša možna, a je seveda hkrati najmanj izvedljiva (pol Slovenije se ne more za nič zment, prepričaj ti potem EU v kaj). A za resno politično stranko, ki želi spreminjati svet na bolje, predlog vseeno ni za v smeti. Naš monetarni sistem temelji na dolgovih ter načrtnemu napihovanju nepremičninskih, surovinskih in finančnih balonov in če želimo spreminjati (bilo kateri) sistem na bolje, bo potrebno razmišljati tudi o spremembi denarne politike. En odličen predlog je iniciativa Positive Money. Močno predlagam vsem zainteresiranim :)
 
Za konec pa še ena misel: zelo dobra in enostavna alternativa UTD je krajši delavnik. Kaj je sploh cilj UTD? Da se v času avtomatizacije in posledično vedno večje brezposelnosti ljudem zagotovi preživetje, hkrati pa se jim ponudi izbiro, da s svojim prostim časom razpolagajo bolj v skladu s svojimi željami (gredo po potrebi še za kakšno leto na izobraževanje ali pač krajši oddih). Vse to brez nepotrebno prezapletenega prestrukturiranja celotnega sistema socialne države elegantno dosega krajši delovni čas. Če bodo ljudje v službah namesto 8h (oz. bolj realno 10h) zgolj 6h, bodo imeli več časa delati, kar resnično želijo, poleg tega pa bo vsaj pri določenih dejavnostih potrebno za enako količino delo zaposliti več ljudi (predvsem lažja dela, pri intelektualnih delih bi lahko krajši delovni čas še celo povečal produktivnost). Do istega cilja torej pridemo po veliko lažji poti. Lahko bi se skoraj reklo, da je krajši delovni čas peta varianta UTD.

Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#287 rookie

rookie

    redni gost

  • Člani
  • 330 prispevkov
  • Pridružen: 08.04.2004
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 07 september 2018 - 02:49

Po tvojih številkah sodeč, ni po mojem mnenju nikakršne možnosti za uvedbo UTDja. Problem je namreč, da sta samo dve realni možnosti: ena je, da je UTD dodatek k ostalim socialnim transferjem in je lahko posledično dokaj nizek, druga pa je, da če je že nadomestek za vse socialne transferje potem mora biti temu primerno visok. S tem mislim recimo vsaj nekje v višini minimalne plače (kar je čisto nerealno, vem), nikakor pa ne sme biti nižja kot je zdaj socialna podpora in kar je po tvoje že "bolj všečna in realna varianta". Mislim, da se brezposelnim ne bi tako dopadla, kot se tebi. :) Predvsem, pa moraš misliti tudi na tiste, katerih stroški življenja so višji (včasih tudi izredno visoki), zase pa ne morejo poskrbeti, npr. invalidi in ostale ovirane skupine. Ker v primeru UTDja, ki bi nadomestil vse transferje, izgubiš vso to "uravnilovko", ki zaenkrat ekstremnim primerom vsaj malo olajša življenje. 

 

Hočem reči, argument, da bi bil UTD v višini "300-500€ UTD. Najbrž bolj proti spodnji meji", "a imel bi brezpogojno varnostno mrežo, večjo pogajalsko moč na trgu dela in zajamčen prejemek vsaj za plačat položnice." zadosten, oz. dober začetek je absurden. To je v bistvu korak nazaj za vse, ki to varnostno mrežo dejansko najbolj potrebujejo, to so brezposelni, saj bi dobili manj oz. enako kot zdaj. Ker socialna podpora, kot praviš 385 evrov je prav to, kar zgoraj opisuješ. Je varnostna mreža, se pravi zajamčen prejemek vsaj za plačat položnice. V to, da je to daleč od dovolj za plačat položnice, se zdaj sploh ne bi spuščal. Razen morda v primeru, da živiš kje na podeželju ali pa imaš že rešen stanovanjski problem, ampak pustimo to. Pri tem, da bi se ves ostali denar, ki ga sedaj lahko kot najbolj ranljiva skupina "počrpajo" skozi druge programe, ne samo s socialno podporo, v bistvu ukinil oz. prelil v izplačilo tistih 300 evrov ostalim, ki pa so zaposleni ali pa celo njihovim otrokom. Na boljšem bi bili vsi, razen najrevnejši. :) Zelo socialno čuteče, ni kaj. 

 

10.000 eur v desetih letih na posameznika znese točno 1000 eur na leto, kar je manj kot 100 eur na mesec. To je bolj pljunek v morje (pa ne zagovarjam njihovega pumpanja v finančni sektor, daleč od tega), ki ne bi spremenil nič, morda edino malo povišal inflacijo, pa še to dvomim. :) 

 

Krajši delavnik sicer zelo podpiram, ne razumem pa čisto dobro tvoje logike, zakaj bi bilo to alternativa UTDju. Ok, ljudje bodo manj v službah, potrebno bo več ljudi (tu sicer čisto pozabiš na neizogibno rast avtomatizacije in robotizacije, ampak ok..). Prvič, od kje bo prišel denar, za vse te nove ljudi? Ali bomo vsi toliko manj plačani? Ljudje danes težko preživijo s plačami, ki jih zaslužijo v osemurnem delavniku, misliš, da bodo lahko preživeli s pol manjšimi? Zelo dvomim.

Če bo pa plačilo enako za manj dela, potem pa tu enostavno ni računice.



#288 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 593 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 10 september 2018 - 21:15

Jah, to pravijo številke. Če nisem kje spregledal kakšnega ogromnega vira prihodkov, potem je poanta mojega zgornjega prispevka predvsem v tem, da ne obstaja različica UTD, kjer bi brez večjih naporov vsak dobil na račun 1000€ mesečno in lepo živel do konca svojih dni. Čisto hladna analiza o potencialnih možnostih, o sami višini UTD se namerno nisem preveč opredeljeval, ker gre za subjektivno stvar, bi bila pa višina UTD seveda posledica družbenih preferenc. Družbe, ki bolj poudarjajo pomen prostega trga, bi se gotovo bolj ogrele za UTD kot nadomestek socialne države, ker reže birokracijo, ravni izdatkov pa načeloma ne dviguje, nekoliko manj barbarske družbe pa bi nedvomno ob UTD ohranile vsaj del prerazporeditvenih programov. 

 

Osebno bi bil za kombinacijo zgoraj naštetih rešitev, torej UTD, ki je delno financiran s strani fiskalne, delno pa s strani monetarne politike, in za UTD, ki določne transferje ukinja (npr. štipendije, ker bi tako ali tako vsak študent že dobil štipendijo v obliki UTD), določene pa ohranja (npr. invalidnine, ker gre za ljudi, ki so dela nezmožni).

 

Za večinsko populacijo, torej za dela zmožne posameznike, se mi UTD v višini 300-500€ ne zdi premajhen, saj poanta UTD ni lepo življenje, ampak pokrivanje najosnovnejših potreb, preživetje. Nanizal si par primerov, ki niso nujno proti-argumenti UTD:

  • Prvič, socialna podpora je slabša varnostna mreža kot UTD, saj ni univerzalna. Veliko je primerov, ko človek preseže cenzus za socialno pomoč zgolj za 1€ in posledično nima nič od te socialne pomoči kot varnostne mreže. Določen delež ljudi tudi ne ve, za kakšne transferje lahko vse zaprosi, a je do njih upravičen in prav tako ostane praznih rok, pa bi ta denar morda krvavo potrebovali. Vedno lahko ljudi bolj izobražujemo, do česa so upravičeni, cenzuse pa dvigujemo, a narava socialne pomoči je taka, da bo nekdo vedno pod cenzusom, pomoč pa neprejeta, v kolikor zanjo ne zaprosimo - pri socialni pomoči lahko njene probleme le zmanjšujemo, UTD pa te dva problema v celoti odpravi.
  • Drugič, socialna podpora ni zajamčen prejemek. Socialno podporo izgubiš v trenutku, ko dobiš delo, pa magari samo za en teden, potem pa si ponovno "na borzi". Socialna podpora na tak način ljudi ujame v prekaren položaj, saj jih ne spodbuja, da iščejo delo. Če se zaposliš in dobiš minimalno plačo, adijo podpora, nato pa ljudje tuhtajo ali naj ostanejo na 400€ podpore ali naj garajo za 600€ plače. UTD bi po drugi strani ljudi spodbujal k zaposlovanju, saj ga ne bi izgubili ob zaposlitvi, torej bi zaposlitev vedno pomenila dodaten priliv. Na 400€ podpore še 600€ minimalca. Sedaj je gmotna razlika med delom in nedelom 200€, nato bi bila 600€.
  • Tretjič, skrbi, da bi UTD prelival denar k najbogatejšim, so odveč. UTD bi se tako kot vsi prejemki štel v dohodnino. Več kot zaslužiš, višja je davčna stopnja. Nekemu direktorju z 10.000€ neto plače, se UTD ne bi prav dosti poznal, obdavčen pa bi bil precej več kot delavec na minimalcu. Glede na to, da ima 2/3 prebivalcev Slovenije plačo med minimalno in povprečno, pa tudi ni prav velike statistične možnosti, da bi veliko bogatunov sploh lahko izkoristilo kakšno luknjo in nepravično služilo z UTD. Če bi se jih pa par sto našlo, pa tudi prav, zaradi tako majhnega števila ljudi ni smiselno zavračati dobre rešitve (če se pač strinjamo, da je za večino dobra; če se ne, pa UTD tako ali tako ne uveljavljamo). V vsakem sistemu so ljudje, ki ga izkoriščajo, tudi v sistemu dozdajšnje socialne pomoči.

Meni osebno bi se torej zdel UTD 300-500€ za dela zmožno populacijo odlična stvar, saj bi večina ljudi še vedno delala, samo lažje bi zahtevala boljše delovne pogoje, ker bi vedeli, da jih čaka neprekinjena podpora v primeru menjave delodajalca. Tak pritisk na delodajalce pa bi tudi preprečil, da bi plače kar počez padale. Še vedno bi povprečen Slovenec želel natankati bencin, iti v trgovino vsak ljubi dan, prebirati časopis, predvsem pa it v oštarijo. Na eni strani torej garant, da bi ljudje še vedno želeli delati, ker rabijo dodaten denar, na drugi pa da bi bili delavci še vedno močno iskana roba, ker mora nekdo te storitve zagotavljati. Čisto enako velja za 6. urni delavnik. Da bi šle plače kar linearno navzdol, tega ne vidim iz enakega razloga. Financirali bi pa to z največjo lahkoto. Namreč krajši delavnih je posreden davek na kapital. Kar je posredno pa je lažje izvedljivo. Veliko večja uzbuna bi bila, če bi dvigovali nominalen davek na kapital (kar vidimo v realnem času), kot če podjetja plačujejo podobno, a za manj delavnih ur. Ker psihološko težje spreminjaš nominalne plače.

 

Čisto enaka (samo obratna) situacija se dogaja zadnjih 50 let v razvitem svetu: nominalne plače stagnirajo, a ker rastejo cene, gre relativno več kapitalu kot delu. Je bilo to težko doseči? Niti ne, ker se nikomur ni plača znižala, ljudje pa smo po večini precej bolj direktni kot abstraktni in družba dolgo sploh ni občutila, da je prišlo do prelivanja bogastva od dela k kapitalu. Podjetja imajo danes ogromne dobičke:

 

labour-productivity-since-1979.png?w=554

 

Kako financirati 6. urni delavnik? Pač bodo imela podjetja malce več stroškov, pa nič zato, zmogla bi še veliko več, dobički bi bili še vedno visoki. Plače zastajajo za 135 odstotnih točk, 20 o.t. jih ne bi pokopalo.

 

In nazadnje še tistih 10.000€ od ECB. Šlo je zgolj za ilustracijo, kako velik vir spregleda večina debat o UTD. Različica UTD, ki bi bila blizu meni, bi bila delno financirana iz davkov, delno pa od Centralne banke. Z davki bi lahko recimo zbrali 400€, to smo že pokrili. Na to vsoto pa bi dodali še variabilen znesek, ki bi ga prispevala CB. Lepota te ideje je v njeni anti-cikličnosti. V času krize, ko je inflacija nizka, rast pa pada, bi CB izvajala stimulus z direktnim nakazilom prebivalcem evro-območja. Tak stimulus izvaja že sedaj, samo da je indirekten: denar gre finančnemu sektorju, ta kreditira, ljudje in podjetja trošijo, napihujejo se kreditni, nepremičninski in surovinski baloni, na koncu imamo pa medvedjo uslugo. Pri direktnem financiranju bi zaobšli borzne mahinacije, "slaba stran" tega bi bila, da delnice Amazona, Appla, Tesle in podobnih ne bi neupravičeno rasle v nebo (niti slučajno ne rastejo v skladu s povečanjem prodaje), dobra pa, da bi neposredno spodbujali potrošnjo, multiplikativni učinki bi nato delali čudeže, prihodki nefinančnih podjetij ne bi padali, posledično ne bi padala zaposlenost in krize bi lahko bile veliko bolj kratkožive. Ker bi to financiranje CB veljalo zgolj za čas krize, bi se ta znesek lahko podvojil, potrojil ali več! 

 

In obratno v času konjunkture - ker je tedaj nevarnost pregrevanja gospodarstva in inflacije, bi CB po potrebi popolnoma zaustavila izplačila svojim rezidentom. V radikalni verziji bi lahko celo zahtevala manjše vračilo izplačanega denarja, npr. 10-30%, kar ne bi bilo nujno slabo. Zakaj? Ljudje v času krize bi vedeli, da jim grozi vračilo denarja, zato bi ga hitro potrošili. Če bi bilo vračilo denarja progresivno naravnano in bi vračali npr. le ljudje z nadpovprečno plačo ali pa taki, ki imajo dovolj na računu, bi to delovalo neverjetno anti-ciklično ("dejmo potrošit, preden mi vzamejo", preprečili bi hranjenje dodeljenega denarja na kup za še slabše čase), pa še socialne narave bi bilo.

 

Vse teoretično in trenutno oddaljeno od realnosti, a tako se zgodovinsko izboljšuje svet. Treba je zahtevati nemogoče in to nemogoče kar naenkrat rata mogoče :) Nekoč je bil nemogoč tudi 8. urni delovnik pa plačana malica in prevoz, pa privatno zdravstvo in šolstvo, pa pokojnine in še marsikaj in za vsakega od teh ukrepov se je vedno našel nekdo, ki je točil krokodilje solze, kako bomo to uspeli sfinancirati, pa je to danes vse samoumevno. Naj postane samoumevnih še več pravic! *že veselo pripravlja vile, da spodbudi proces*


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.





1 uporabnikov bere to temo

0 članov, 1 gostov, 0 anonimnih uporabnikov