Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Kako se naučimo živeti skupaj in kaj na to vpliva?


8 odgovorov v tej temi

#1 thanh03041993

thanh03041993

    gay friendly

  • Člani
  • 1 prispevkov
  • Pridružen: 07.12.2017

Objavljeno 08 januar 2018 - 09:13

 

Ob zadnjih dogajanjih v Rusiji sem začel malo razmišljati. Ali je možen soobstoj ljudi različnih ras, verstev, spolnosti... brez konstantnih brutalnosti in pritiskov. 
Živeti s soljudmi se posameznik uči vse življenje (se prilagaja, uveljavlja...), kljub temu, da to ni vedno preprosto. Psihologi pravijo, da se že otroci učijo socialnega vedenja v procesu socializacije - naučijo se vesti in ravnati tako, da so v družbi zaželeni, da jih ima družba rada, da na koncu koncev nimajo prevelikih problemov. Kako se vedejo, je seveda odvisno od vsakega posameznika (kakšni so po značaju, kakšno imajo družino, družinsko okolje, šolsko skupnost, organizacije, katerim pripadajo). 
Vsi prebivalci skupaj pa tvorimo skupnost, ki jo poimenujemo družba. In vsaka družba ima svoje zakone, pravila, navade, stališča in vrednote, ki v veliki meri vplivajo na skupno sobivanje. Družba je lahko tudi skupina oseb, ki se rada skupaj zabava, imajo skupne interese, znotraj te družbe, pa se člani medsebojno dobro razumejo. 
Torej zakaj raznolikosti niso dobrodošle? Zakaj ne bi šlo brez sporov, psihičnih in drugačnih pritiskov v primerih kot so Strojanovi, GLBT ter ostale marginalne subkulture?
Kako sobivati?



#2 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 561 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 10 januar 2018 - 18:34

Ali je možen soobstoj ljudi različnih ras, verstev, spolnosti... brez konstantnih brutalnosti in pritiskov? Da. Soobstoj je možen, še zdaleč pa ni samoumeven in nujen. Zgodovina nam ponuja neskončno primerov za to prvo, pa tudi za tisto drugo. Enakopraven soobstoj različnih ljudi je mogoč (le) v sekularnih družbah, saj te ne predpišejo ene in edine prave vere, najbolj zaželene barve kože ali spolnega obnašanja. Zakoni so spisani univerzalno, torej ne razločujejo obravnave glede na osebne okoliščine.

 

Tako približno bi stvar zgledala v idealu. Zahodne družbe so se temu kolikor toliko približale in navkljub senzacionalističnem poročanju o črni kroniki, stopnja kriminalitete/nasilja ne raste signifikantno (prej pada; seveda pa odvisno od države do države, vrste kriminalnih dejanj itd.). 

 

Torej zakaj raznolikosti niso dobrodošle? Zakaj ne bi šlo brez sporov, psihičnih in drugačnih pritiskov v primerih kot so Strojanovi, GLBT ter ostale marginalne subkulture? Kako sobivati?
 
Za moje pojme raznolikost ni niti najmanjši problem, dokler ljudje priznavajo, da je na tem svetu sekularna/laična država nad vsemi drugimi moralnimi strukturami. Kristjan, musliman, rom in gej lahko brez problema sobivajo, dokler je javni prostor nevtralen. Če pa ti stari dedci v krilih hodijo na proslave o spravi in pridigajo, kaj piše v neki leposlovni knjigi, spet drugi zahtevajo v šolah pravilno zaklano meso (halal, košer), tretji zgradijo hišo na črno na posestvu nekoga drugega ter nato zahtevajo, naj jim država zastonj priključi vodovod in elektriko, zadnji_e pa v slovnico vnašajo neke nove simbole in pričakujejo menjavanje zaimkov od neznancev, potem  pa nevtralnost javnega prostora izgine in prevladal bo tisti, ki je bolj vztrajen in nasilen. 
 
Recept za sobivanje je simpl: država mora dosledno zagotavljati nevtralnost javnega prostora, njeno najmočnejše orožje je javno, obvezno in sekularno (osnovno) šolstvo ter univerzalna aplikacija zakonov med vse državljane. Seveda ne škodi niti medsebojna solidarnost, progresivni davki, čim manjša razslojenost, a se mi zdi, da to niti ni tako nujno...
 
P.S.: A se kaj novega dogaja v Rusiji?

Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#3 sadhu_sequencer

sadhu_sequencer

    piščan'c

  • Člani
  • 198 prispevkov
  • Pridružen: 05.03.2016

Objavljeno 11 januar 2018 - 00:25

Izredno na splošno predstavljen problem zakaj raznolikosti niso dobrodošle, kajti recimo rasizem in homofobija sta povsem ločena in različna problema, ki pa vsak po svoje postavljata prepreke sožitju in razumevanju med posamezniki in družinami. Homofobija je pojav pri običajno moškem heteroseksualcu, ki se pojavi šele v puberteti ali po njej zaradi previsoke stopnje perverznosti. Kot je meni znano nastopa v dveh oblikah. Pri prvi gre večinoma za poenostavljen in mačističen odnos do žensk v okviru spolnosti, zaradi česar takega posameznika njegov libido in stereotipi o ženskah spremljajo na vsakem koraku. Posledice so seveda take, da ko se mu nek moški predstavi kot homoseksualec, mu podzavest v trenutku začne sugerirati podobe gejevske pornografije in erotike, kar botruje nelagodju. Bolezen se načeloma da pozdraviti. Druga oblika homofobije je zanikanje lastnih homoseksualnih vzgibov, kar se da pozdraviti na bolj enostaven način. Da bi se homofobijo iztrebilo je potrebno nenehno govoriti o njej.

 

Rasizem je tako zelo drugačen problem od homofobije. Ljudje postanejo rasisti, ker začutijo da jih nepošteno ogrožajo pripadniki druge rase. 1933, KKK n shit, ne da se mi o tem. Mislim da smo od takrat naredili velike korake naprej in če že omenjaš Rusijo, JFYI Putin je baje šefa Format18 vtaknil v čuzo (sem bral nekje).



#4 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 240 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 11 januar 2018 - 13:52

Sobivanje raznolikih oseb in socialnih skupin je zahtevno, ne pa nemogoče. Sobivanje brez sporov je nemogoče, vendar je spore možno razreševati na konstruktivne načine. To, zakaj razlike in raznolike osebe niso dobrodošle, je vezano na razvoj identitete in človeka kot socialnega bitja (dva inherentna dejavnika). Identiteta in (referenčne) socialne skupine, katerim oseba pripada, so medsebojno tesno povezane in se vzpostavljajo skozi identifikacijo z (lastno) skupino in razlikovanjem od drugih socialnih skupin. Ker je temeljni motiv vsake osebe vzdrževanje pozitivne samopodobe (v nasprotnem primeru oseba ne more funkcionirati ne kot identiteta ne kot del socialne skupine), je torej močno motivirana, da precenjuje svoje (in ostale referenčne) skupine (sebi podobne ljudi, idole in sebe) ter podcenjuje druge oz. drugačne socialne skupine.

 

Da je ta proces kar se da enostaven, se razvijejo stereotipi (predsodki = negativni stereotipi). Ti se v situacijah relativne ali absolutne deprivacije (ki je lahko vezana na neke materializirane okoliščine, npr. življenjski standard, ali pa na neke relacijske, npr. socialni status) ali konfliktov interesov ("boj" omejene resurse) manifestirajo v različnih oblikah konfliktov. 

 

Kako spodbujati sobivanje, strpnost in solidarnost? Na zelo različne načine in sistematično. Torej skozi intervencije na vzgojno-izobraževalnem področju, na ekonomskem predvsem skozi zmanjševanje socialnih razlik (Gini indeks je na primer negativno povezan s scialno kohezijo, pozitivno s stopnjo kriminala), skozi interakcijo med skupinami (stiki in medsebojna odvisnost) ipd. 

 

Mogoče je to off-topic, ampak meni je zanimivo opazovati predvsem, kako negativni stereotipi vezani na skupino, s katero se identificiramo (npr. LGBT skupnost, ženska), vplivajo na razvoj identitete in vedenje oseb, tako da pomagajo sabotirati posameznike v dotični skupini in s tem že tako depriviligirano socialno skupino v družbi, kar potem pripelje do nekakšne krožne reakcije. In obratno, seveda. 


Prispevek uredil/a: Bem, 11 januar 2018 - 13:53.

You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#5 Alix

Alix

    redni gost

  • Člani
  • 322 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 12 januar 2018 - 12:22

 

 

Ob zadnjih dogajanjih v Rusiji sem začel malo razmišljati. Ali je možen soobstoj ljudi različnih ras, verstev, spolnosti... brez konstantnih brutalnosti in pritiskov. 
Živeti s soljudmi se posameznik uči vse življenje (se prilagaja, uveljavlja...), kljub temu, da to ni vedno preprosto. Psihologi pravijo, da se že otroci učijo socialnega vedenja v procesu socializacije - naučijo se vesti in ravnati tako, da so v družbi zaželeni, da jih ima družba rada, da na koncu koncev nimajo prevelikih problemov. Kako se vedejo, je seveda odvisno od vsakega posameznika (kakšni so po značaju, kakšno imajo družino, družinsko okolje, šolsko skupnost, organizacije, katerim pripadajo). 
Vsi prebivalci skupaj pa tvorimo skupnost, ki jo poimenujemo družba. In vsaka družba ima svoje zakone, pravila, navade, stališča in vrednote, ki v veliki meri vplivajo na skupno sobivanje. Družba je lahko tudi skupina oseb, ki se rada skupaj zabava, imajo skupne interese, znotraj te družbe, pa se člani medsebojno dobro razumejo. 
Torej zakaj raznolikosti niso dobrodošle? Zakaj ne bi šlo brez sporov, psihičnih in drugačnih pritiskov v primerih kot so Strojanovi, GLBT ter ostale marginalne subkulture?
Kako sobivati?

 

 

@Bem :"Sobivanje raznolikih oseb in socialnih skupin je zahtevno, ne pa nemogoče. Sobivanje brez sporov je nemogoče, vendar je spore možno razreševati na konstruktivne načine."

 

Glede konstruktivnosti v praksi nisem prepričana. Razumska, konstruktivna rešitev je možna, ampak se mi zdi, da se potem spor preseli samo v bolj nezaznavne sfere. Ponikne v izživljanje nad drugimi kjer se tega ne da odkriti ali videti. In na to lahko navežem -

 

@BBB - "nevtralnost javnega prostora izgine in prevladal bo tisti, ki je bolj vztrajen in nasilen. "

 

Če je torej javni prostor nevtralen, ampak se po moji tezi potem spori preselijo v zasebne sfere, je problem samo pometen pod preprogo. Dejanskega sobivanja ni, samo umetno vzpostavljena strpnost. Mislim da bi bilo odlično najti nek povsem svež pristop k sistemskemu odpravljanju konfliktov. 

 

Ravno to se mi zdi največji problem pri spuščanju drugih kultur v našo. Če jih gledamo skozi prizmo zahodne kulture, potem težko vidimo, da določene druge kulture mogoče ne težijo toliko h sobivanju, ampak k dominaciji. Tu imam seveda v mislih predvsem pripadnike Islama. Tudi mirne pripadnike te kulture/vere. Če nimajo takšnega prepričanja, potem so že uspešno integrirani v našo družbo in jih lahko štejemo za "svoje", torej ti niso problematični. Ker uspešna integracija je možna, seveda, ampak vedno bo določen odstotek ljudi, ki se bo upiral vsakršni konstruktivnosti in bo izkoristil šibkost za uveljavljanje svoje dominacije -

 

Večina nas pričakuje vsozajemnost pri odnosih, torej, jaz sem dober do tebe, ti boš dober do mene, spore rešujemo konstruktivno. Pri določenih kulturah (in tu ne mislim samo islama) ali preprosto posameznikih, je pa to še vedno malo bolj drugačno. V smislu, ti si prijazen do mene, you must be a pussy. Super. Podredi se mi. Nek naravni nagon, ki se marsikomu zdi znak moči in povsem legitimnen pristop k človeškim odnosom.

 

Človeška evolucija zavesti za moje pojme ni enakomerno porazdeljena, iz mojega vidika je razpršena po celem svetu neenakomerno. Nekje je dosegla svoj vrhunec, nekje šele prihaja v določene stopnje. 

 

Prepričana sem, da bo v prihodnosti neizpodbitno veljalo za znak izjemne moči in osebne veljave, da si sposoben imeti pacifistično naravnano razmišljanje in odnos do sočloveka. Sama vidim kot močno osebo nekoga, ki se bo konfliktu izogibal in ravnal v skladu s tem, da je zadovoljen on in drugi in ne gledal samo nase, ampak se bo tudi izjemno avtoritativno uprl, ko nekdo po nepotrebnem ustvarja spor. Ampak ti časi, mirnega sobivanja so še tako zelo oddaljeni. Evolucija je proces, ki poteka nonstop in verjamem v ubermenscha. But not today. Samo treba je položiti temelje, da se to sploh lahko kdaj zgodi.


Prispevek uredil/a: Alix, 12 januar 2018 - 12:23.

~ˇ^`


#6 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 538 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 12 januar 2018 - 21:59

Mislim, da je v sedanjem svetu, in tudi v vsej zgodovini, veliko primerov uspešnega sobivanja različnih kultur preko daljših obdobij miru.

 

Naš pogled na zgodovino je malce popačen, ker zgodovinopisje poudarja zgodovinske dogodke (spremembe, vojne), premirja logično niso osrednji del naših zgodovinskih narativ. Rekel bi, da ljudje težimo k mirnemu življenju, veliko vojskovalno-osvajalskih primerov iz zgodovine je posledica ambicij neke vladajče manjšine, dinastije ali posameznikov (npr. Napoleon).

 

V sedanji dobi globalizma informacijskega booma se lahko lokalni problemi sobivanja hitro spremenijo v globalne. Konstruktivno reševanje, ja, vsi se strinjamo s tem, ampak v nekih primerih še ne znamo. Razne direktive, naddržavne tvorbe, zunanje intervencije itd morda niso najbolj primeren način reševanja sporov? Primer tega je ta fiasko s Hrvati in arbitražo, bolj ekstremen primer pa maybe Palestina.

 

Večina vsakdanjih sporov pa itak ni zaradi rase, spola ali vere, ampak zaradi denarja ali značajskih lastnosti. Da bi konfliktnost odpravili v nevrološkem(?) smislu mi je sci-fi.


Prispevek uredil/a: Crane, 12 januar 2018 - 22:01.

Gonja na forumih!

 

#ActivistBitches


#7 Bem

Bem

    nov na sceni

  • Člani
  • 240 prispevkov
  • Pridružen: 02.07.2013

Objavljeno 12 januar 2018 - 22:10

 Rekel bi, da ljudje težimo k mirnemu življenju

 

Ja, se strinjam s to trditvijo. Se mi zdi, da res velikokrat spregledamo to, da smo ljudje zelo motivirani za izogibanje konfliktom z drugimi in ohranjanja "miru" in včasih vzdrževanja statusa quo, četudi to ni ravno v našo dobrobit. :) In, ja, konflikti verjetno izbruhnejo predvsem takrat, ko so potencialne izgube zaradi konfliktov ocenjene kot večje kot potencialne pridobitve. Torej v situacijah večje deprivacije. :)


You can never be overdressed or overeducated. ― Oscar Wilde

#8 Tim91

Tim91

    biskvitek

  • Člani
  • 48 prispevkov
  • Pridružen: 03.02.2014
  • Lokacija: Ljubljana mesto, SI

Objavljeno 14 januar 2018 - 16:41

Zanimiva tema. Konflikti so tisto, kar vpliva na razvoj družbe, brez konfliktov ni napredka. Da ne bom preveč dolgovezil, se bom raje lotil iskanja odgovora na malo drugačen način. :zvecilka:

Kako ustvariti družbo, ki bo živela brez konfliktov?

Najprej potrebujemo izolirano okolje, kjer bo ta skupina sobivala - izberimo denimo Mars. Na ta planet bomo naselili skupino strokovnjakov, ki se bo ukvarjala z vzgojo otrok naše bodoče mirne generacije. Ti strokovnjaki bodo razni šolski učitelji, psihologi, pa tudi zdravniki, duhovni učitelji in še kdo bi se našel. Zdaj moramo našim novorojenim otrokom odstraniti prvi pomemben faktor, ki vpliva na vzgojo - starše. Starši s seboj prinesejo preveč travm, predsodkov in strahov iz omare, za otroke bodo bolje skrbeli nevtralni učitelji. Seveda, da bi ta proces bolj vzorno potekal, bodo vsi ti otroci imeli dva vodilna starša, ki bosta mati in oče skupine in bosta opravljala vlogo očeta in matere.

No, zdaj pa pojdimo na Mars, kjer bomo naselili vso to skupino ljudi. Lahko bi uspelo, kajne?

Ne ravno.

Vsi ti otroci so s seboj prinesli svoj genski material, med njimi so tako melanholiki, koleriki, sangviniki in flegmatiki, nekateri izmed njih so bolj divji, drugi bolj mirni, nekateri brezbrižni, drugi bi radi vedeli vse o vsem, eni imajo močnejši nagon, drugi šibkejšega, nekateri so dominantni, drugi podrejeni.

Kaj pa zdaj? Kako doseči, da bodo vsi ti otroci DALI MIR ŽE ENKRAT, HUDIČA?! :lalala:

Morda tako nekako, kot delajo dandanes s hiperaktivnimi otroci - tabletki! Poskusimo torej našim otrokom predpisat čim več pomirjeval in antidepresivov, da bodo postali bolj pridni.

No, zdaj so vsaj malo bolj pridni. Ampak občasno izbruhnejo. Morda predpisati še več tablet? Morda smo naredili napako, ker bi jih že v osnovi morali prej gensko spremenit? No, nazaj ne gre, smo že v štali.

Poskusimo s tehnologijo. Vsakemu otroku bomo dali mobilni telefon, tablico in računalnik. Ukvarjali se bodo z igranjem igric, gledanjem oglasov in pogovarjanjem preko spleta. Tam se z blokiranjem kontaktov lahko mirno izognejo konfliktu.

Imamo zdaj mir, ki smo ga želeli?

Mogoče.

 



#9 Knight_Rider

Knight_Rider

    biskvitek

  • Člani
  • 43 prispevkov
  • Pridružen: 01.01.2012
  • Lokacija: Primorska

Objavljeno 15 januar 2018 - 00:31

Ta planet je dobro založena trgovina. Vsak naj si izbere kar si želi, drugim pa naj pusti, da si izberejo željeno tudi, če se mi s tem ne strinjamo. Kontrast rojeva nove ideje. Če bi vsi imeli enako prepričanje in želje, ne bi moglo nastati ničesar novega, boljšega.






0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov