Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Bi darovali spermo / jajčeca?


72 odgovorov v tej temi

#1 bolhca

bolhca

    piščan'c

  • Člani
  • 91 prispevkov
  • Pridružen: 25.10.2004

Objavljeno 18 december 2013 - 11:04

Pozdravljeni!

 

Imam eno vprašanje za fante: ali bi darovali spermo dvema lezbijkama, ki si želita otroka? ;)  

 

Midve z mojo drago namreč že kar nekaj časa iščeva darovalca, pa nama ga še ni uspelo najti. Nekaj jih je že pristalo, pa so si premislili ko je bilo potrebno začeti. :?:

 

Bi bilo zanimivo slišati, kako moški gledate na te stvari? Je prisoten kakšen strah, nelagodje ob misli, da se po svetu sprehajajo vaši geni, ali da bo mati otroka kasneje, ko bo ta rojen, začela komplicirati, ali pa je kaj popolnoma tretjega?

 

Pa še nekaj za dekleta: bi bile tudi ve pripravljene darovati jajčeca, če bi vas nekdo prosil za to? Tu je postopek malce bolj zakompliciran, pa vendarle?



#2 modest-rose

modest-rose

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 29.11.2007
  • Lokacija: Capo d'Istria

Objavljeno 18 december 2013 - 11:41

Glede darovanja jajčec je že obstaja tema (http://www.mavricni-...rovanje-jajeec/). 

 

Hm. Sem šla prav pobrskat, kako se to naredi (http://www.stanford....procedures.html) in me je kar presenetila procedura. 

 

 

Zase zagotovo vem, da ne bi mogla biti nadomestna mati. Kar se tiče darovanja jajčec, bi se pa težko odločila. Sicer ne poznam zakonodaje na tem področju, ampak predvidevam/ugibam, da se zahteva neka mera anonimnosti. Če lahko daruješ znani osebi in bi poznala kak tak par, bi verjetno razmislila. Da bi pa za neznance šla čez ves postopek, pa dvomim.

 

Se mi pa zdi, da smo ljudje kar močno navezani na genetski material v naših spolnih celicah in sigurno ni najlažja odločitev, da ga damo drugim na razpolago. 

 

Vama pa želim, da se vama želja čimprej izpolne :)


Start by doing what's necessary; then do what's possible; and suddenly you are doing the impossible.

#3 tamtamtam

tamtamtam

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 27.06.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 18 december 2013 - 12:09

Imam eno vprašanje za fante: ali bi darovali spermo dvema lezbijkama, ki si želita otroka? ;)  

 

meni se zdi, da bi to naredil, če bi vsaj približno vedel, da je lezbični par pespektiven in dober material za starša. ne vem, verjetno niso lahke odločitev za nikogar...


Un novio no, pero un ex es para toda la vida.


#4 seannsy

seannsy

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 24.08.2011
  • Lokacija: lj-kr

Objavljeno 18 december 2013 - 18:17

Mogoce pa ...ce bi vedel da bi bile dobre skrbnice......ne poznam se tok te teme.....

#5 g330r

g330r

    gay friendly

  • Člani
  • 4 prispevkov
  • Pridružen: 03.03.2013
  • Lokacija: Predmestje

Objavljeno 18 december 2013 - 21:19

Evo jz sem gledal 2 dokumentarca o tem in meni se zdi to zelo zanimivo. Edino kar me osebno moti je to da bi bil darovalec, če bi že prispeval svoj genski material bi se z lezbičnim parom zmenil da, bi bil prisoten pri vzgoji otroka. Tako da bi otrok preživel čas z očetom bi bil dejanski oče. Ker se mi zdi, da bi to samo pozitivno vplivalo na otroka, da ve kdo je oče in bi se vedno lahko obrnil name.



#6 Eos23

Eos23

    Častna članica

  • Člani
  • 971 prispevkov
  • Pridružen: 11.03.2008
  • Lokacija: Povsod in nikjer.

Objavljeno 18 december 2013 - 21:46

Skoraj zagotovo bi. Več verjetnosti sicer, da bi se v to spustila zavoljo koga poznanega, kakor za neko popolnoma neznano osebo, ampak na koncu bi ne bilo to tisto odločilno, temveč bolj zmožnost in priložnost. A glede na to, da je moj biološki material bolj kot ne neuporaben, sem prepričana, da zame to niti ne pride v poštev, tudi, če bi že želela.


There is nothing noble in being superior to your fellow man; true nobility is being superior to your former self.
You are NOT invited to the other side of (in)sanity.
Ex cineribus resurgam, ferox et potens.

#7 mali_buda8

mali_buda8

    gay friendly

  • Člani
  • 10 prispevkov
  • Pridružen: 25.11.2013

Objavljeno 19 december 2013 - 09:42

Postopek za darovanje sperme mi ni znan. S tem sem se ukvarjal zgolj v svojih mislih. Nisem prišel daleč, vseeno pa se mi zdi da obstaja možnost, da bi to storil - daroval svoj genetski material.

K odločitvi, da to storim bi mi veliko olajšalo to, da bi poznal osebi, ki bi jima daroval. Dober prijateljski odnos obdarovanih in darovalca se mi zdi pomemben. Morda obstaja še kaj takšnega znotraj postopka, ki mi je nepoznan, kar mi me lahko oviralo za samo darovanje. Zato bi lahko rekel le da sem v veliki večini zato, da bi daroval. 

 

Upam da vama uspe najt za vse vpletene primeren dogovor, da bi postali mamici. Polen Ljubezni dan želim! =)


"Everyone who is seriously involved in the pursuit of science becomes convinced that a spirit is manifest in the laws of the Universe-a spirit vastly superior to that of man, and one in the face of which we with our modest powers must feel humble."


#8 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 188 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 20 december 2013 - 12:46

Dobro vprašanje, odgovor nanj pa je, da po vsej verjetnosti ne.

Da bi naprimer poznal prejemnico sperme, (kot so nekateri pisali) bi me to prej motilo kot ne. Da vem, kdo je prejemnica in, da potem nekako izvem, da z otrokom ne ravna spoštljivo, bi me samo razjezilo in me nehote/hote vpletlo v ta problem. Če prejemnice ne bi poznal (kar bi bilo sicer najboljše) pa nikoli ne veš, kakšno željo dobiš čez nekaj časa. Vsenazadnje sperma je DNK material, da hodi po svetu nekaj "iz tvoje sperme" ... ne moreš vedeti vnaprej kako boš reagiral čez nekaj časa. Iz teh razlogov, sperme za umetno oploditev ne bi daroval.


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#9 bolhca

bolhca

    piščan'c

  • Člani
  • 91 prispevkov
  • Pridružen: 25.10.2004

Objavljeno 23 december 2013 - 18:59

Hvala za vaša mnenja in razmišljanja, sama nisem nikoli razmišljala na tak način glede genetike. Za naju bi prišla v poštev tudi posvojitev, a je to v danem prostoru in času misija nemogoče. Sva tudi razmišljali o oploditvi v tujini, vendar je to logistično in finančno precej zahteven projekt, zato se tudi trudiva najti darovalca v svoji bližini :)


A jaz odgovarjam:
V svetu idej ni zmage in ne poraza, živeti je le ekstaza. Bratje borilci z mano naprej! (S. Kosovel)

#10 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 188 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 december 2013 - 10:03

Vaju ni "strah", da bi lahko prišlo do kasnejših zapletov z darovalcem? Vem, da pravno darovalec nima po darovanju nobenih pravic in podobno (oz., odvisno kako se dogovoriš). A pravo je eno, čustva ali dejanja, ki se lahko razvijejo / udejanijo kasneje, pa čisto nekaj drugega. Sicer sem v svojem razmišljanju gledal pesimistično, če bi gledal realno ali optimistično, potem problemov tudi sam ne vidim. A vseeno, sperma je tvoj DNK in, ko to nekomu daš - ne moreš vedet ravno vnaprej, kako boš reagiral.


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#11 Sienna

Sienna

    Častna članica

  • Člani
  • 983 prispevkov
  • Pridružen: 14.01.2005

Objavljeno 24 december 2013 - 11:59

Čestitke za tako veliko in lepo odločitev. 
 
Kako pa iščeta darovalca? 
Jaz vama vsekakor želim, da najdeta ustreznega človeka, ki vama bo daroval spermo, ampak najprej je treba razmislit, kaj točno hočeta od tega človeka. Naj ima otrok stike z očetom? Naj ga pozna? Naj bo čisto anonimno in v upanju, da se človek enkrat ne premisli in pristopi do otroka kot njegov biloški oče? 
V primeru, da želita, da ima otrok stike z očetom, potem se mora strinjati moški, ki sta ga poleg vsega pripravljeni za vedno imeti v svojem življenju. Razumem, da se ljudje oz. odnosi spreminjajo, vseeno pa mislim, da je treba vsak začeti pozitivno in brez velikih zadržkov. Tako osebo je treba poznat in se vsekakor vnaprej dogovoriti o ključnih zadevah.
 
V primeru, če želita, da ostane anonimen, se pa stvari tudi lahko zakomplicirajo.
Po pravici povedno, si jaz ne bi upala vzeti DNK-ja do nekoga, ki je trenutno za stvar, ga pa ne poznaš dovolj dobro, da bi vedel, kako bo v prihodnosti reagiral. Spet ja, za nikogar se ne ve, kako se bo spremenil in fino je biti optimističen, gre pa navsezadnje le za otrokovo življenje. Pa za navsezadnje tudi vajino. Po drugi strani je pa res, da če je želja po otroku tako velika, se splača tvegat. Najbrž? Stvar posameznika.
 
Zase lahko rečem, da če bi se odločala za darovalca, za katerega ne bi hotela, da je del otrokovega življenja, bi poskušala zbrat denar in iti v London na umetno oploditev. To ima svoje prednosti (anonimnost, strokovno osebje, vidno zdravstveno stanje in preteklost darovalca) in pa tudi slabosti (finančni zalogaj, tujina in postopki niso najbolj prijetno - ne obstaja namreč samo en). 
Zdaj že dolgo nisem bila na njihovi strani, zato ne vem, koliko to dejansko stane, včasih  je bilo tako, da si lahko plačal le do določene faze, kar je pa spet predstavlja določeno tveganje, da boš morala postopek ponoviti večkrat. Tudi ne vem, kakšne so novosti, ker odkar sem jaz nazadnje brala, se je veliko spremenilo.
Če bi se odločili za ta korak, bi jaz vse preglede najprej opravila v Sloveniji. Gre predvsem za ultrazvočne preglede (npr. s PCOS ponavadi ni najbolj enostavno zanosit, čeprav nekaterim uspe brez težav in posebnega tuda   :tralala:  :poreden: ), hormonske in ostale krvne. Sej veš, da morebitnih težav ne odkrijejo v Londonu, kjer boš vse fejst preplačala pa bila še razočarana.
Eventuelno se lahko tudi zlažeš, da se že 2 leti trudiš pa ne prime, zato te potem pošljejo na nadaljnje preiskave (to tudi v primeru, če imaš znanega darovalca), ampak jaz vseeno malo verjamem v karmo in se tega ne bi posluževala. :)
 
Naj poudarim, da je ta post napisal en velik panik in hipohonder in normalni ljudje včasih raje tvegajo, so optimistični in se jim posledično vse lepo izide. :) Vsekakor upam, da se bo tudi vama! :) Biti starš je krasno in lušno, seveda pa zraven potegne marsikakšno skrb, zato če je le možno, se izognita nepotrebnim.
 
 
Aja, jajčec ne bi darovala. Postopek ni prijeten, stanja na mojih rodilih trenutno niso idealna, pa tudi čustveno in mentalno nisem človek, ki lahko živel s tem. 

#12 2Storm

2Storm

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 27.12.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 27 december 2013 - 21:08

Na kratko povedano - seveda bi. Sem že razmišlal o tem in se mi je zdel, to ful kul da daruješ spermo dvema lezbikama :)

 

Je pa tako kot je že veliko ljudi omenilo, zadeva je kompleksna res se je treba o velik stvareh pogovort in dorečt in tako naprej. Verjetno je dobro uredit tudi neke pravne stvari. Zato, da pol enka stran ne pričakuje kej o čemer prej ni bilo govora.

Jaz osebno bi si želel osebi dobro poznat. In če maš prijateljski odnos je pol vse tolk lažje in če se znajo osebe pogovarjat se, da velik stvari uredit. Verjetno bi želel bit del otrokovega življenja.

 

V glavnem upam, da vema rata ugotovit določene stvari, najt pravega. In da boste vsi srečni in zdravi :D


Grizem po potrebi :angelcek2:


#13 bolhca

bolhca

    piščan'c

  • Člani
  • 91 prispevkov
  • Pridružen: 25.10.2004

Objavljeno 31 december 2013 - 21:36

Živjo,

darovalca iščeva v širšem krogu znancev, pa tudi preko interneta.

Glede na to, da je tujina finančno zahteven projekt, sva se odločili, da poskušava najti primernega darovalca v Sloveniji. Če pa v roku, ki sva si ga zadali, ne najdeva nikogar, bova poskušali v tujini. Najraje bi videli, da otrok ne bi imel stikov z očetom, vendar bi bila to stvar dogovora. Z darovalcem bi sicer prej šli na najmanj eno ornk kavo :), da se dogovorimo o vsem, postopek, testi, itd. Glede tujine pa je tako, da nihče ne zagotovi da prvi poizkus uspe, kar pomeni še dodatne stroške in tega si na žalost ta trenutek še ne moreva privoščiti. Po najinih poizvedbah bi bila sicer Madžarska primernejša kot Anglija, predvsem ker je cenejša in bližja. O tem sva se že precej pozanimali, saj to ostaja odprta opcija.


A jaz odgovarjam:
V svetu idej ni zmage in ne poraza, živeti je le ekstaza. Bratje borilci z mano naprej! (S. Kosovel)

#14 2Storm

2Storm

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 27.12.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 01 januar 2014 - 06:29

Če si slučajno niste pogleda si poglejte film, ki je bil letos na FGLF.
20 laži, 4 starši in jajčece (20 leugens, 4 ouders en een scharrelei/20 Lies, 4 Parents and A Little Egg)
Tako v razmislek.
Kot je rekel moj prijatelj Naj vam novo leto prinese ne le tisto kar si želite, temveč tudi to kar potrebujete :D

:* :* :*


Grizem po potrebi :angelcek2:


#15 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 10 januar 2014 - 14:57

Obstajata temi o LGBT starševstvu in ena manjša o umetni oploditvi za konkreten par, iskanje po ključnih besedah pa ni obrodilo sadov, zato odpiram novo temo. Če sem v zmoti, me združite z že obstoječo.

 

Glede na to, da je na tem forumu večinska populacija LGBT in da je bilo kar nekaj članov in članic, ki so komentirali, da bi želeli imeti otroka, me zanima še druga plat - ste pripravljeni tudi vi nekomu pomagati pri tem, da dobi otroka. 

Z mojega stališča se mi zdi, da je lažje darovati spermo kot jajčeca (ne s čustvenega, ampak praktično-izvedbenega vidika) in da je najtežje od vsega donositi otroka za nekoga drugega, ni pa nujno, da se boste vsi s tem strinjali. 

 

Bi in gej (pa tudi hetero, kar vas je) netrans moški ter pre-op trans ženske, ste kdaj razmišljali o tem, da bi darovale spermo lezbičnemu paru ali paru, kjer je en od partnerjev trans (ali pa v končni fazi kakršnemu koli paru, ki ne more do otroka z medsebojnim seksom, pa naj gre za neplodnost, transseksualnost ali dve maternici in nobene sperme itd.)? 

In če že, v kakšni obliki bi želel/a biti potem vključena v življenje tega otroka - kot stric oz. teta, kot prijatelj/ica družine, kot očim, sploh ne?

Se ti zdi bolj sprejemljivo/prav/enostavno (izberi ustrezni pridevnik) darovati spermo "zasebno", torej nekemu konkretnemu paru, ki si želi otroka - ali pa je bolje preko klinike? 

In če si pristaš/ica darovanja "zasebno", se ti zdi bolje darovati nekemu paru, s katerima ste dobri prijatelji, paru, s katerimi se le bežno poznate in nimate intenzivnih stikov ali paru, ki ga prej ne poznaš in se tudi po darovanju ne boste več srečali?  sKaj so plusi in minusi vsake od opcij?

 

 

Obratno - bi in gej netrans ženske in pre-op trans moški: kako gledate na darovanje jajčec za nek par, ki to potrebuje in kako na "nadomestno materinstvo"? 

Bi potem želel/a biti del otrokovega življenja in v kakšni obliki -  darovanje zasebno ali preko klinike; če zasebno, komu (prijatelju, znancu, neznancu) - v bistvu podobna vprašanja kot zgoraj na netrans moške in trans ženske, le da jih ne izpisujem tako podrobno, ker se ponavljajo.

 

 

 

Enako za tiste, ki bi morda iskali nekoga - bi vam bilo ljubše, da je darovalec prijatelj, znanec ali neznanec in kakšno vlogo bi želeli, da darovalec/darovalka igra v življenju vajinega otroka? 

 

 

 


This is the real me. 


#16 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 10 januar 2014 - 15:14

Jaz kot netrans zenska ne bi zelela bit nadomestna mama. Se mi zdi, da sem prevec custveno navezana na svojo...cudno se bo slisalo...maternico in genski material, da bi bila sposobna 9 mesecev hranit in skrbet za nerojeno bitje in ga potem oddat :jok: Ceprav pa absolutno podpiram nadomestno starsevstvo in NE mislim, da je karkoli narobe z mamo, ki rodi otroka za drugega. Kvecjemu bi rekla, da ima ogromno srce, ampak ne to vzet, da ga druge zenske/mame nimajo.

Tudi jaz dojemam darovanje spermijev lazje kot darovanje jajceca, samo pomisli, koliko genskega materiala se dobesedno izmece ob masturbaciji :D Ker pa je s tujim kur*em po koprivi lahko mahat ne bom govorila v imenu drugih. Gotovo ni lahko, v nobenem primeru in na noben nacin, darovat genskega materiala ali kako drugace se odpovedat nekaj, kar je del tebe, v dobro drugega. Jajcece bi verjetno lazje darovala po tem, ko bi ze imela svojega otroka/otroke, zaenkrat mi je to bolj ne kot ja.

Ce bi s partnerko ali sama zelela otroka preko darovanja spermijev iz khm domacih oz.znanih logov (ne torej prek sperm bank), ne bi zelela, da je "foter" del vzgoje.

#17 tamtamtam

tamtamtam

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 27.06.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 11 januar 2014 - 10:21

Pri darovanju sperme se jaz ukvarjam z otrokom: otrok bo morda nekega dne želel vedeti kdo je njegov biološki oče, to je za ljudi pomembno vprašanje. (Poznam najmanj dva, ki obsesivno iščeta starša, in spremljali smo zgodbo nesojenega sina slovenskega kardinala). Nagibam se k temu, da ima otrok pravico izvedeti, kdo je njegov oče, če to želi.


Un novio no, pero un ex es para toda la vida.


#18 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 11 januar 2014 - 13:01

Kaj pa, ce v otrokovem sistemu ne obstaja figura oceta? Saj ga potem niti ne pogresa. Ima dve mami ali pa samo eno. Potemtakem bi vsak otrok v enostarsevski druzini ali v kakrsnikoli drugi obliki, ki ni tradicionalna, trpel in imel tezave s sprejemanjem, da pa necesa nima. :?:

#19 tamtamtam

tamtamtam

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 27.06.2013
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 11 januar 2014 - 15:28

Tvoja teorija je eno, praksa pa drugo. Obe osebi, ki jih poznam, sta zrasli brez enega starša, pa ju kljub temu zelo zanima kdo/kje sta. Morda otroka ne bo zanimalo, kdo je biološki oče, potem je vse okej, pravim samo, če otroka zanima, ima (po mojem) pravico izvedeti!


Un novio no, pero un ex es para toda la vida.


#20 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 11 januar 2014 - 15:37

Kaj pa, ce v otrokovem sistemu ne obstaja figura oceta? Saj ga potem niti ne pogresa.

 

Takšno videnje otrok se mi zdi zelo naivno. Otrokov sistem je cel svet, ne družina. Ko se nauči brati in dojemati, pridejo vsa vprašanja, ki se jih starši bojijo. Otrok je kot ogledalo, ki ti na pladnju ponudi vse napake in tudi vse dobre plati, ker ni vse genetsko, večinoma ga oblikuje okolje, ki ga posrka kot spužva.

 

Sama ne bi darovala jajčec, spermo pa bi rada od dobrega prijatelja, ki ga poznam in bi bil otroku tudi oče, po možnosti gej, s katerim bi si ustvarila življenje dovolj blizu (recimo isto mesto), da bi otrok imel trdno bazo ljudi, ki ga imajo radi. Primarna družina bi bila jaz in oče, zraven moja partnerka in njegov partner. Po možnosti bi s partnerko izbrali istega darovalca, da bi bila otroka v sorodu. Tako si predstavljam vse skupaj in upam, da se dejansko tako razplete.


Prispevek uredil/a: Chiara`, 11 januar 2014 - 15:39.


#21 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 11 januar 2014 - 16:07

Mislila sem na to, da ce je otrok navajen (preko druzenja recimo) razlicnih tipov druzin (od enostarsevskih do hetero in homo in cetrtih), ne bo dozivljal "odsot ost oceta" kot nko travmo ali problem. Spraseval bo, itak, kateri otrok pa ne sprasuje? :) Da bi pa zaradi tega imel travme, se mi pa zdi prehudo. In kako bo on navezan na bioloskega "oceta", ce je bil spocet v epruvetki? To se mi zdi tako heteronormativno razmisljanje... Ce/ko bom imela s partnerko otroka, bomo skupaj tvorili druzino. Brez gejevskih, strejt "ockov". Strici, dedki, prijatelji ja, ocki pa ne. Tak je moj vidik razmisljanja o lgb starsevstvu. Kako je s trannyji pa si ne znam predstavljat- bi bilo zanimivo slisat se to plat :)

#22 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 11 januar 2014 - 16:21

Sama poznam nekaj otrok, ki so bili spočeti iz epruvetke, vsak brez izjeme vztrajno sprašuje kje je oče in kdaj ga bodo spoznali. Travma je v 80% sprožena s strani gonje ostalega dela družbe, da se cel svet prilagaja heteronormativni družinski celici, ki je nonstop poudarjana v šolah. Očka + mamica + otroci = družina. Če ne takrat (ko se vstopi v šolo), pa se dvom in želja po odkritju polovice svojega genskega materiala sproži pri učnih urah biologije. Takšno je moje osebno opažanje.

 

Imeti družino z gejevskim očkom, pa se mi zdi čudovit način kako se dar starševstva pokloni dvema človekoma, ki ju družba (trenutno ali vsaj deloma) obsoja, da sploh razmišljata o razmnoževanju. Lahko bi se odločila za anonimnega darovalca, pa se mi zdi, da je precej lepše, če se tega lotim s kom, ki ga imam rada na vse načine, razen seksualno ne. Podiranje tabujev na večih ravneh. Seveda bi bila moja partnerka povsem enakovredna pri vzgoji, prav tako njegov partner. Meni se zdi  očka + mamica se spremeni v mamica + mamica oziroma očka + očka - veliko bolj posnemanje heternormativnih vzorcev. Anonimnega darovalstva iz zgoraj naštetih razlogov ne podpiram, zdi se mi malce sebično. Kot je nekdo že napisal pred menoj - kar otroka zanima si mu dolžan povedati. To je pravica živega bitja, ker ni neka domača pedigrejska žival, ampak kreacija, ki si zasluži vse spoštovanje, ki si ga pripravljen nuditi - vključno z vsemi podatki o svojem izvoru in priznavanje le-tega.

 


Prispevek uredil/a: Chiara`, 11 januar 2014 - 16:23.


#23 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 280 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 14 januar 2014 - 13:53

Super, se je kar nabralo odgovorov. :)

 

Meni se tudi zdi, da je pomembno, da otrok lahko spozna človeka, s katerim je genetsko povezan, ker tudi po mojih izkušnjah lahko pride do "luknje" v identiteti - ni pa to pravilo, ker poznam tudi ljudi, ki ne poznajo očeta, pa so povsem zadovoljni, stabilni itd. 

 

Chiarin vidik "očka + mamica se spremeni v mamica + mamica oziroma očka + očka - veliko bolj posnemanje heternormativnih vzorcev." se mi zdi super zanimiv in se z njim tudi strinjam, ampak osebno bi pa še vedno raje videl, da bi družina ostala "zaprta", ker se mi zdi, da gre pri dveh setih staršev za več komplikacij pri dogovorih in jaz bi zagotovo želel imeti monopol, razen če bi res srečal par/posameznika, kjer bi nam "kliknilo". Po drugi strani pa lahko gledaš na dva seta staršev kot dvojno posnemanje heteronormativnih vzorcev, ker v končni fazi je vzorec še vedno monogamno partnerstvo. Sicer me to ne moti - ampak mogoče je to možno razmisliti kot potencialen protiargument Chiarinemu. 

 

 

Pa tudi če kdo nima zadržkov glede tega, da bo otroku manjkal oče/mama, problem pri klinikah je predvsem cena oploditve.

 

 

Me pa zanima še nekaj - par komentarjev je bilo na temo, kako bo otrok pogrešal ali ne pogrešal očeta oz. biološkega očeta in da je to pomembno pri oblikovanju identitete. Kaj pa v primeru, da nekdo daruje kliniki jajčeca, potem pa to jajčece uporabi hetero/trans ali lezbični par in tako pride do otroka … Bi v tem primeru tudi zagovarjali tezo, da mora otrok spoznati žensko/trans moškega, ki je daroval/a jajčece, ker mu bo nekaj manjkalo v identiteti, ali bi v tem primeru mati, ki ga je rodila, popolnoma zadoščala za zadovoljitev njegovih potreb?


This is the real me. 


#24 Amos

Amos

    vzornik

  • Člani
  • 1 355 prispevkov
  • Pridružen: 09.05.2010

Objavljeno 14 januar 2014 - 14:05

Meni je kar mal neumno razpredat o tem, da bo pa otroku z dvema mamicama manjkal ocka in obratno. Manjka ti tisto, kar poznas, pogresas nekaj fajnega in ko nimas vec. Kaj pa vsi tisti otroci s pasivnimi oceti, nabrklanimi mamami, custveno nedostopnimi starsi, otroci locenih starsev, kjer si starsi "omislijo" istospolnega partnerja, kaj je s tistimi? Ali vsi pogresajo "drug pol starsev" ali so prav morda lahko tudi srecni z novo postavitvijo?! Nasteto so vsi realni primeri in nobenih posebnih travm ni bilo. Na zacetku, ko so se stvari zlomile in na novo postavljale, sicer pa ne.

In prav zaradi tega bi vzela anonimnega donorja. Da bi se izognila vsemu custvenemu sranju kasneje, ko bi si doner zazelel malo ocetovstva. Ker ne zelim vzgajat svojih otrok v razsirjeni druzini z multiplimi starsi, podstarsi.

Moj odgovoro je: You simply don't know, ce bo otrok pogresal ali ne.

#25 Chiara`

Chiara`

    Častna članica

  • Člani
  • 2 312 prispevkov
  • Pridružen: 14.04.2004

Objavljeno 14 januar 2014 - 18:06

Moj odgovoro je: You simply don't know, ce bo otrok pogresal ali ne.

 

Točno tako, saj to je bilo bistvo mojega proti-argumenta. S tem da ne veš, se z anonimnim darovalcem že na začetku odločiš, da boš otroku odrekel informacijo, ki jo bo morda želel imeti. In tvoj argument je, da se TI želiš izogniti čustvenemu s*anju, kar žal ni tvoja odločitev ali bo to tudi potencialno čustvena muka za otroka. Če si otrok želi tega podatka, se mi zdi, da bi moralo biti moralno, da ta podatek ob želji pridobi. Seveda je to moje povsem hipotetično razmišljanje o morali takšnega dejanja, ki izhaja iz osebnih doživljanj in izkušenj. Nova postavitev je eno. Odločanje namesto neobstoječega bitja pa drugo. Kako se bo vsak izmed nas odločil vzgajati, spočeti svoje otroke, pa spet tretja zadeva.

 

Sama osebno bi se za razširjeno družino odločila tudi, ker sem precej odprt človek in si želim otrok, ki bi bili podobni. To mislim v takšnem smislu, da bi bili odprti do vseh ljudi, opazovali dogajanje okoli sebe in ne bili preveč fiksirani na matično družino kot vir pridobivanja izkušenj in znanja. Seveda bi se takšno družino šla z ljudmi, za katere bi precenila (po daljšem poznanstvu), da delijo moje razmišljanje in bi otrokom podarili razgled na čimbolj prostrana obzorja. Ne bi mi bila panika, če jih ne bi videla tudi kak mesec, ker bi šla potovati z očkoma in obratno.

 

Kar se pa tiče vzorca monogamnega partnerstva - svojim otrokom imam namen razložiti kako poteka družba in kako ljudje procesirajo informacije, torej označujejo stvari, ker drugače bi vladal kaos. Hkrati jim želim dopovedati, da je povsem uredu, da si sam izklesaš svojo pot, dokler si spoštljiv do drugih. Sama še vedno sem v odprti zvezi in najbrž tudi vedno bom, tako da se bom za otroke odločila v družbi, kjer bo glede tega potrebno malce manj razlaganja, ali pa ko bo to možno tukaj.
 


Prispevek uredil/a: Chiara`, 14 januar 2014 - 18:09.





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov