Med je stalnica že od mojega otroštva in še nikoli ga nisem kupil v trgovini, ampak vedno pri znancih-čebelarjih. Držim se tudi pravila, da je med iz domačega okolja za človeka najprimernejši, ker medovi iz drugih dežel lahko vsebujejo tudi pelod, ki nam je tuj in potencialno alergogen. Pa tudi sicer rad kupujem lokalno.
Na kruhu imam najraje akacijev med, v čaju kostanjevega, za spremembo in popestritev pa si včasih privoščim tudi hojevega, lipovega ali kakega drugega.
Poleg medu redno uporabljam propolis in to z velikim veseljem, ker mi omamno lepo diši. Tudi to je stalnica domače lekarne. Uporabljam ga za razkuževanje manjših ran in ob vnetem grlu, kot otrok sem ga v jeseni in pozimi tudi redno užival na kocki sladkorja za boljšo odpornost.
Apiterapijo poznam, še najbolj me fascinirajo raziskave o zdravljenju s čebeljim strupom, ki lahko lajša simptome nekaterih hudih avtoimunih bolezni, ki prizadanejo sklepe.
Če verjamem vanjo? Verjamem na podlagi lastne izkušnje in izsledkov moderne znanosti. Mislim, da pri apiterapiji ni kakih dvomov glede že utemeljenih učinkov na zviševanje odpornosti ipd., je pa še veliko vprašanj odprtih.