50 odgovorov v tej temi

[glorious]

Približuje se zima in posledično se bo povečevala uporaba medu in izdelkov, za katere so zaslužne naše pridne čebele.

Povprečje na prebivalca v naši alpski državici je 1kg medu na leto. Koliko medu pa pojeste vi? Ga uporabljate samo pri pitju čaja, ga jeste z žlico ali kako drugače? Kateri med vam je najljubši? Ga kupujete v trgovini ali pri zasebnikih (čebelarjih)?

Poznate besedo apiterapija, se jo poslužujete oz., verjamete vanjo?

[Ponyo]

Na leto pojem največ 5 žlic medu. Res ga jem zelo redko. Če že je dodan kakšni sladici, kdaj tudi čaju (v zelo majhnih količinah). Ne ločim med različnimi vrstami. Dobim ga zastonj iz različnih virov in nikoli še nisem slišala za besedo apiterapija what's that?

[glorious]

Po domače povedano je apiterapija veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepiti in ohranjati zdravje.

Sam meda nisem nikoli veliko uporabljal, a zadnje čase mi je čedalje bolj všeč. Tako drugi čebelji pridelki (matični mleček, čebelji cvetni prah, propolis) in sam med, ki ga uporabljam v čaju. Spoznavam različne vrste medu (Akacijev, Kostanjev in vsem znani cvetlični med) in tako, ga ob čaju zaužijem med 20g in 30g, podiram povprečje.

[modest-rose]

Med obožujem za zajtrk ga jem z maslom ali si z njim sladkam kosmiče (to ali pa javorjev sirup), dodajam ga kot sladilo pri slaščicah, pozimi je odličen namesto vazelina za ustnice, propolis mi super dene, če imam težave z ustno sluznico.. Super darilo narave v glavnem

Pri vnetem grlu si naredim mešanico medu, limoninega soka in česna. Za vse, ki imate radi piščančje meso, pa majhen nasvet: če ga premažeš z medom, bo pečen super extra hrustljav, super pride tudi kombinacija medu in kozjega sira *nomnom*. Svojčas so v Etni v Podutiku imeli točno to na meniju in je bilo odlično

Apiterapije se pa še nisem posluževala.

Dobim ali kupim pa vedno kaj dobrega, domačega. Najbolj mi paše okus akacije in kostanja

[bogglefreak20]

Med je stalnica že od mojega otroštva in še nikoli ga nisem kupil v trgovini, ampak vedno pri znancih-čebelarjih. Držim se tudi pravila, da je med iz domačega okolja za človeka najprimernejši, ker medovi iz drugih dežel lahko vsebujejo tudi pelod, ki nam je tuj in potencialno alergogen. Pa tudi sicer rad kupujem lokalno.

 

Na kruhu imam najraje akacijev med, v čaju kostanjevega, za spremembo in popestritev pa si včasih privoščim tudi hojevega, lipovega ali kakega drugega.

 

Poleg medu redno uporabljam propolis in to z velikim veseljem, ker mi omamno lepo diši. Tudi to je stalnica domače lekarne. Uporabljam ga za razkuževanje manjših ran in ob vnetem grlu, kot otrok sem ga v jeseni in pozimi tudi redno užival na kocki sladkorja za boljšo odpornost.

 

Apiterapijo poznam, še najbolj me fascinirajo raziskave o zdravljenju s čebeljim strupom, ki lahko lajša simptome nekaterih hudih avtoimunih bolezni, ki prizadanejo sklepe.

 

Če verjamem vanjo? Verjamem na podlagi lastne izkušnje in izsledkov moderne znanosti. Mislim, da pri apiterapiji ni kakih dvomov glede že utemeljenih učinkov na zviševanje odpornosti ipd., je pa še veliko vprašanj odprtih.

[Becca]

Medu ne uporabljam zadnjih par let, namesto tega imam raje javorjev ali agavin sirup. Verjamem pa, da je domači najboljši.

 

Apiterapijo poznam. Sem absolutno proti "zdravljenju" s čebeljim strupom. Zdi se mi absurdno, da je to sploh še legalno, glede na to, da so čebele na robu izumrtja in je za eno "terapijo" potrebnih ogromno čebel, ki ob odstranitvi žela poginejo. Obstajajo manj krute alternative.

 

 

[glorious]

Čudi me, da apiterapijo (tudi čebelji strup) omenja Čebelarska zveza Slovenije. Bi le pričakoval, da hočejo zaščititi čebele oz., da iščejo pravo smer vsega, zaščito čebel in možno pomoč človeku. Čeprav, če se spomnete pred časom se je govorilo o velikih pomorih čebel zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih površinah - no mene bolj to skrbi, kjer čebele umirajo "brez" razloga. In se stinjam s tezo, da ko ne bo več čebel, ne bo več človeštva.

 

Žal mi je tudi, da meda ne pakirajo v 20g embalaže, kot to lahko dobiš od Medexa za cvetlični med. Priročno za čaj, saj imam sicer "probleme" dajanje medu z velikega kozarca v čaj, na koncu si lahka ves pocast + kozarec. Mazanje na kruh mi še vedno ne gre, presladko oz., ni mi dober okus. Zato ga gre največ v čaj, občasno pa tudi žlica medu direktno v usta. Mogoče kdo ve ali med izgubi vrednost, ko ga daš v vroč čaj (dvomim, glede na to, da se kristaliziran med ponovno utekočini na visoki temperaturi, pa vseeno)?

[Apis]

Glorious, logično bi že bilo tako. Medu naj bi dodatno vrednost dajali prav encimi, ki jih vsebuje, encimi so po kemični sestavi v bistvu beljakovine, beljakovinam se pa pri termični obdelavi poruši struktura in koagulirajo (zakrknejo; beljak pri jajcu je verjetno nam najbolj domač in najpredstavljivejši primer).

Pri točno kateri temperaturi do koagulacije beljakovin v medu pride, ne vem, v glavi imam, da je pri nekaterih beljakovinah nasploh za koagulacijo dovolj že 40 °C. 

 

Tudi če nam med kristalizira doma, naj se ga ne bi smelo segrevati s temperaturami nad to temperaturo. Da se utekočini (čeprav beljakovine oz. encimi zakrknejo), bi jaz pripisala ogljikovim hidratom, ki jih je v medu največ, okoli 75 %. Da OH nimajo problemov s taljenjem se pa vidi že pri karameli.

[glorious]

Zanimiv Radio prispevek z čebelarjem o apiterapiji in čebelah. Se še zavedamo ne, kaj čebele dejansko so (da je sreča, da jih še imamo).

[Muc]

Na leto pojem več kot 20 kg medu. Najboljši je v satju. Poleg tega uporabljam še propolis, občasno pa tudi mešanico medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa.

 

Glorius, lahko te naučim, kako ravnati z medom, da ne boš "pocast".  Če ga daješ v vroč čaj, uničiš večino njegovih pozitivnih učinkov. (Strjen) Med sicer lahko segrevamo do 40°C.

 

Pomisleki glede čebeljega strupa so odveč. Danes ga pridobivajo tako, da čebele pri tem ne umrejo.

 

[Soffty]

Za zajtrk si obvezno kruh namažem z maslom in medom. Brez medu si jaz sploh ne predstavljam zajtrka več. Prisegam na domači med - torej da je kupljen pri zasebniku, drugače je pa tudi tisti, ki ga kupim v trgovini dober. Sama sem ljubiteljica cvetličnega in akacijevega medu. Všeč mi je tudi v čaju in v slaščicah - npr.: marlenka ga tudi vsebuje. Med je zakon! Za apiterapijo sem pa tukaj gor slišala prvič.  

[glorious]

Muc bi nam lahko podrobneje opisal kako pridobivajo čebelji strup brez umiranja čebel?

Torej moram počakat ohlajen čaj ali je lahko pač topel vsaj? Sicer delamo potem vsi napake, ko dajemo med v topel oz., vroč čaj.

[Eos23]

Sama ga imam zelo rada, čeprav ga vseeno konsumiram v zmernih količinah. Najraje ga imam za zajtrk ali večerjo, namazanega na opečenem kruhku, z maslom, v čaju (zeliščnem) ali v kakšnih medenjakih oz. pecivu.  Sicer delno vem kaj bi naj izraz apiterapija predstavljala, a se je ne poslužujem. V kolikor se mi 'zalušta', si privoščim, da bi pa iz tega delala celo znanost in furala nek lajfstajl, pa ne. Prepuščam drugim, ki jim je to bolj blizu. Ni pa slaba ideja. Konec koncev že mora biti neki razlog, da so nekoč čebele bile skoraj po božansko čaščene. 

Drugače pa ja, tudi jaz sem že slišala, da je med najbolj zdravilen, v kolikor se ga zaužije pri sobni temperaturi oz. največ do 30 stopinjah, potem pa začne izgubljati na zdravilnih sestavinah. V čaj ga tako ponavadi dodam šele, ko lahko šalico mirno držim v roki vsaj 30 sekund ali več. Velja tudi nasplošno za kulturo pitja čajev baje.
 

Kupujem ga pa pač po finačnih zmožnostih. Najbolj vesela sem, ko ga dobim od kakšnega prijaznega čebelarja (sploh, če je zastonj), drugače ga pa pač kupim v trgovini, tudi, če ponaredek. Pač všeč mi je okus. Vse ostalo mi je postranskega pomena. No, vsaj dokler ni dokazano škodljiv, kot se je zgodilo v aferi Spar ponarejenega medu, ki so ga morali umakniti.

Zdravljenje s čebeljim strupom pa ... No way. Razen, v kolikor se kakšna drobna revica sama 'odloči' žrtvovat svoje življenje za to, da me piči. Kar tudi ni tako zelo nemogoče.

[Muc]

Glorius, strup pridobivajo tako, da na vhod panja postavijo eno ploščo v kateri je električni tok. Ta čebele draži, tako da pičijo v ploščo in s tem izločijo strup, ob tem pa ne umrejo.

 

Da, počakati je treba, da čaj ni več vroč ampak le topel.

[glorious]

Khm, mogoče trapasto vprašanje. Ampak, če pičijo čebele potem umrejo? Je razlog v temu, da tam želo ne ostane notri ali kako je to možno?

[Muc]

Da, tako je. Čebelje želo ima na koncu kaveljc, zato se v primeru pika v kožo zatakne in ko čebela odleti, zgubi del zadka in zato umre. V primeru pridobivanja strupa pa zaradi trde podlage žela ne more zapičiti, zato se ne poškoduje in preživi.  

[PandaSan]

Glede na to, da je od mame partner cebelar, je doma vedno dovolj medu.
Lani sta zacela se eksperimentirati z medico in medenim likerjem. V vecini proizvaja cvetlicni,kostanjev in akacijev med. Enkrat je domov prinesel med v satju. Jaz sama nisem najvecji ljubitelj medu, ker mi je presladek. Ampak tole v satju je pa super! Res tak cigumi.
Dajem ga vecinoma v caj ali pa na zlico ali limo kadar se me prehlad loteva.

[bogglefreak20]

Med se ne sme segreti nad 40 st. C, če želimo ohraniti njegovo kakovost. Če kristalizira, se ga torej lahko utekočini v vodni kopeli (kozarec postavimo v toplo vodo), ki ima temperaturo malo pod omenjenih 40 st. C.

 

Torej, v vroč čaj ne sodi, če nam je do ohranjanja vseh koristnih lastnosti. Če je finta samo v sladkem okusu, potem pa seveda ni ovir.

[apolon]

Kako prepoznati pravi med?

[modest-rose]

Kar se tice 'ponarejanja' medu: kako pa ponaredis med? Kolikor vem, so bile afere in umiki izdelkov takrat, ko so medu dodajali sladkor za vecanje volumna, kar je prepovedano. Pod oznako 'med' se lahko prodaja samo 100% cebelji izdelek brez dodatkov. Da ne bo koga panika, da jémo kak umeten med

[bogglefreak20]

Med se ponareja ravno na način, ki so ga omenila. Zaradi takih nepridipravov so potrebne kontrole kakovosti in včasih umiki izdelkov. Mogoče je kdo tudi kupil tak umetelen med, preden so ga organi ugotovili in ukazali umik.

 

Sicer pa ga jaz raje kupim direktno od čebelarja tudi zato, ker vem, kdaj toči in koliko časa je bil skladiščen in v kakšnem okolju. Za med v trgovini si tega ne upam reči, čeprav ravno tako ne morem reči, da je nujno slabši.

[Keiris]

Apiterapije ne poznam dobro in se je ne poslužujem, med pa imam zelo rada in ga uživam. Prav tako tudi propolis, večinoma ob prehladnih in podobnih obolenjih. Na srečo je v družini čebelar, tako da uporabljam vedno domač med, ki je kvaliteten in dober.
Včasih tudi čaj sladkam z medom (odvisno od vrste čaja), pri tem pa v večini primerov počakam, da se čaj do neke mere ohladi in je ''samo topel'', ne več vroč.

[Puff]

Jaz sem osebno močna zagovornica čebeljih izdelkov in apiterapije. Podpiram to obliko zdravljenja in upam, da se zavest o njeni uspešnost razširi med ljudi. Sicer pa sama redno uporabljam apis in moram rečt, da mi pomaga pri izboljšanju imunskega sistema.

 

Fora v "pravem medu" je ta, da kristalizira. Če kristalizira, ni veliko sladkorja dodanega, tisti ki pa ne pa pomeni da je celotni izdelek sladkorna bomba. Zatorej ne kupujte trgovinskega medu, vendar se raje odpeljite do slovenskega čebelarja.

[Vayger]

Zdi se mi, da se govori, če daš kapljico meda na list papirja, med ne sme zmočiti lista. Ponaredi, pa naj bi bili mešani, se mi zdi, z vodo in premočijo papir.

A sem povedal prav?

[bogglefreak20]

Puff, z nekaterimi navedbami se ne morem strinjati.

 

Medu nasploh ne sme biti nič dodanega - ne sladkor, ne voda, ne kaj tretjega. Kristalizacija pa se zgodi iz več razlogov, eden izmed njih je višja vsebnost mineralov v nekaterih vrstah medu. Npr. akacijev ali lipov jih imata manj kot npr. kostanjev ali hojev. Prva dva težje kristalizirata kot druga dva.

 

Zmotno bi bilo trditi, da nekristaliziran med ni kakovosten. Je pa možno sklepati obratno, namreč, da je kristaliziran med skoraj zagotovo dobra "roba".