Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Iskrenost


43 odgovorov v tej temi

#26 milkyway

milkyway

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 17.03.2015
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 10 april 2016 - 13:29

Če ne morem ljudem okoli sebe zaupat, zakaj bi jih sploh imel okrog sebe?

 

Se strinjam, ampak le delno. Osebno ne zaupam družini o moji istospolnosti, ker očitno še nisem pripravljen jih soočiti s tem.  Zakaj bi jih sploh imel okrog sebe? Ker so še vedno moja družina. Ker me še vsak konec tedna mama zaslišuje ali bom prišel kaj na obisk. Ali bom ostal v nedeljo na kosilu.

Ni mi prijetno lagati, zato se raje umaknem in se ne zapletam v pogovore. Seveda sem zaradi tega slišal že mnoge pritožbe s strani družine, da zakaj sem se tako zaprl vase. No nekaterim pogovorom pač ne gre ubežati, zato sem na nek način primoran v laži, ali pa stvar enostavno ostane nejasna/nedorečena.

 

Prav tako tudi jaz cenim iskrenost. Zelo cenim iskren odnos med nama s fantom. Vem, da mi ne laže, ker ga znam razbrati na vse možne načine in on mene prav tako.  Fantu povem vse in všeč mi je, da se lahko odkrito pogovoriva o vseh stvareh.
Je pa bivšega fanta neizkrenost stala veze.

 

Kje se še pojavlja neiskrenost? Na faksu, med prijatelji,... vsi ti nevedo zame. Za nekatere vem, da je bolje tako.

 

Jasno je, da smo LGBT osebe na nek način primorane v neko mero neiskenosti doma, na faksu, v službi, javnosti... še vedno namreč nismo sprejeti in obstaja določen strah.

 

Ampak, da bi bilo zato tolko več nezvestobe pri LGBT...??
Kolega je izjavil, da ima tinder (je v vezi s punco), ker ko gre na tekme pač potrebuje sprostitev...

Nezvestoba se mogoče kaže v večji meri pri LGBT populaciji, ampak ali je res pri ostalih tako milo??? Menim, da sta nezvestoba in neizkrenost v vedno večji meri prisotna povsod. Istospolni smo pa pač izpostavljeni, ker se nekateri na vse pretege trudijo, da bi nas označili za slabe.

 

P.s. Niso samo (nekateri) geji prevarantski pr**ci... so tudi str8, le da niso tako izpostavljeni, ker oni so pač carji, ker poderejo toliko deklet...



#27 Vixen82

Vixen82

    biskvitek

  • Člani
  • 44 prispevkov
  • Pridružen: 19.09.2013
  • Lokacija: lj

Objavljeno 10 april 2016 - 23:17

Jaz se imam za dokaj iskreno osebo ... khm.

Vsaj namerno osebe ne zavajam in ne lažem. Se mi pa redno dogaja, da podam nek primeren odgovor, kar se mi zdi v tistem trenutko popolnoma neškodljivo in zaradi tega, da koga ne užalim, vendar to tudi preveč dolgo furam in vse skupaj privede v en čuden niz dogodkov.  Dobro, saj poskušam tko na nek nedirekten način povedat, sam po navadi slišimo tisto kar hočemo. Ko končno izberem primerne besede in poskušam na lep način povedat je pa že mal prepozno in izpadem totalna bitch.

Pri novih odnosih pa vedno verjamem, da oseba govori absolutno resnico, kar je velika napaka. Še posebej ko ti nekdo daje pretirane komplimente, veš da ima nek ulterior motive. Pri osebah me zmoti že najmanša bela laž in pol začnem dvomiti v čisto vse.
Tko da ... mal več iskrenosti mi ne bi škodlo.  :stima:
#IGottaWorkOnThat"
 


#28 blaze

blaze

    piščan'c

  • Člani
  • 68 prispevkov
  • Pridružen: 05.07.2015

Objavljeno 11 april 2016 - 11:47

Kakorkolo, iskrenost je ocitno velik problem nowdays. Nazalost.

#29 idoru

idoru

    redni gost

  • Člani
  • 320 prispevkov
  • Pridružen: 09.07.2015
  • Lokacija: u hribih

Objavljeno 11 april 2016 - 17:07

Jaz sem bolj tip človeka 'it's not lying but not telling the whole truth'. Iskrenost je odvisna od okoliščin, osebe, kraja in 'the big picture'. Sploh v odnosu z nadrejenimi in ljudi od katerih bi znala imeti korist. Če moram bit neiskrena, da se izognem brezveznemu konfliktu bom pač izbrala linijo najmanjšega odpora.

 

Predpostavka, da je razlika med LGBT in ostalo populacijo v iskrenosti je neumnost, ampak itak se LGBT populacija nadvse rada smili sama sebi in nam je v vsem očitno tooooooooliko težje kot je tistim 'normalnim'.


It doesn't matter what we want. Once we get it, we want something else.


#30 Ina89

Ina89

    gay friendly

  • Člani
  • 17 prispevkov
  • Pridružen: 23.03.2014
  • Lokacija: Koper

Objavljeno 20 julij 2016 - 16:56

Iskrenost, 100% ja.. Se posebaj ko zves da so ti dve leti skupaj lagali..
You gotta..Fake it 'til you make it...

#31 kvakavec

kvakavec

    piščan'c

  • Člani
  • 108 prispevkov
  • Pridružen: 03.10.2014
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 20 julij 2016 - 22:44

Pa ja, se kar pridružujem tistim, ki majo problem s tem. :D Se mi je res že velikrat zgodil, da je prišlo do kreganja, čudnih pogledov, neodobravanja itd. samo zato, ker si iskren.... brez veze no. Al sem res preoster, al so pa ljudje eni navadni softiči.  :misli:  S takimi ljudmi se mi potem res ne da ukvarjat, greš lepo naprej. 



#32 Xander

Xander

    piščan'c

  • Člani
  • 55 prispevkov
  • Pridružen: 15.02.2016

Objavljeno 22 julij 2016 - 13:54

»sem poročen in sem vsak dan v Ljubljani«
Okey..., kako boš lahko iskren, če nisi do svojih...? To je bilo vprašanje od mene nekomu, ki ga zanima samo SEX

#33 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 02 avgust 2016 - 15:12

Ok. Da še jaz nekaj dodam oziroma napišem. Pred kratkim sem spoznal enga fanta. Najprej sva se menila preko Romea, nato sva presedljala na sms-e in skype. Pred dvema tednoma pa sva se tudi videla v živo in preživela nekaj časa skupaj. Sliši se vredu. Fant je tri leta starejši od mene (no pa sej n važno to). Nato sva rekla, da bova probala bit skupaj (kot par). On je drugače iz savinjskega konca. Nastal pa je problem, ker v bistvu ne vem kaj naj si mislim o tem. In sicer, kadar se pogovarjava, skoraj vedno pravi, da je pri najboljšem (gej) prijatelju. OK, tudi to se mi ne zdi neki problem. Toda, zmeraj ko je pri njemu tudi prespi pri njemu (večinoma skoraj zmeraj). In ko ga vprašam, kako to daj je prespal pri njemu, odgovori, da je bil preveč zmatran, da bi šel domov, da je bilo že prepozno, da bi odšel domov in podobno. Pa tudi pred dnevi je prišel domov iz morja in mi rekel, da je zelo zmatran, toda ko je prišel domov, ni minilo par ur, ko mi je napisal, da gre na kolo in zopet k temu prijatelju. Po naravi nisem ljubosumen, toda to se mi zdi že nekako čudno, da je vedno pri njemu, da prespi pri njemu in da gre k njemu, tudi če je utrujen. Pač jaz če bi bil zatran nebi šel k najboljšemu prijatelju, bi že počakal na naslednji dan. Pa tudi ne vem, nebi skoz prespal pri najboljšemu prijatelju, razen v ekstremnih primerih. Ko sva se pogovarjala, je rekel, da je zelo iskren in podobno, toda nekaj mi pravi, da tole kar sem napisal ravno ni nevem kolk za verjet, da z njim on nima nič. In tudi ne vem kaj naj naredim, mu verjamem na besedo in pač probam to nekako prezret. Kaj pa vi mislite o vsem tem?


"Let me guess, someone stole your sweetroll?"


#34 milkyway

milkyway

    piščan'c

  • Člani
  • 137 prispevkov
  • Pridružen: 17.03.2015
  • Lokacija: Kranj

Objavljeno 02 avgust 2016 - 22:58

Res je malo uprašljivo vse to. No uprašljivo je predvsem to, do kam gre to njuno prijateljstvo. Včasih je lahko ta meja zelo tanka in se jo da prestopiti, če nista previdna.
Osebno mi to nebi bilo všeč (pač sem bolj ljubosumne narave) in bi kar hitro razčistil stvar.

#35 aShocka

aShocka

    piščan'c

  • Člani
  • 72 prispevkov
  • Pridružen: 18.08.2008
  • Lokacija: out of the closet

Objavljeno 15 avgust 2016 - 22:52

Enkrat sem se zapletel v en zelo zanimiv pogovor z neko psihologinjo, mi je razložila, da je LGBT skupnost še posebej specifična pri nezvestobi prav zaradi sprejemanja laži kot nekaj povsem vsakdanjega.

 

Jao, res upam, da nisi več v stiku s to "psihologinjo".  :aja:



#36 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 636 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 16 avgust 2016 - 12:09

Jao, res upam, da nisi več v stiku s to "psihologinjo".  :aja:

 

Jaz tudi. :roll:


i tried


#37 provokatorka

provokatorka

    Častna članica

  • Člani
  • 1 697 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2004

Objavljeno 16 avgust 2016 - 18:56

Jao, res upam, da nisi več v stiku s to "psihologinjo". :aja:


Ne vem, kako ena psihologinja lahko sploh izusti kaj takega. :S Če so to strokovnjaki, potem bog pomagaj...

Ok. Da še jaz nekaj dodam oziroma napišem. Pred kratkim sem spoznal enga fanta. Najprej sva se menila preko Romea, nato sva presedljala na sms-e in skype. Pred dvema tednoma pa sva se tudi videla v živo in preživela nekaj časa skupaj. Sliši se vredu. Fant je tri leta starejši od mene (no pa sej n važno to). Nato sva rekla, da bova probala bit skupaj (kot par). On je drugače iz savinjskega konca. Nastal pa je problem, ker v bistvu ne vem kaj naj si mislim o tem. In sicer, kadar se pogovarjava, skoraj vedno pravi, da je pri najboljšem (gej) prijatelju. OK, tudi to se mi ne zdi neki problem. Toda, zmeraj ko je pri njemu tudi prespi pri njemu (večinoma skoraj zmeraj). In ko ga vprašam, kako to daj je prespal pri njemu, odgovori, da je bil preveč zmatran, da bi šel domov, da je bilo že prepozno, da bi odšel domov in podobno. Pa tudi pred dnevi je prišel domov iz morja in mi rekel, da je zelo zmatran, toda ko je prišel domov, ni minilo par ur, ko mi je napisal, da gre na kolo in zopet k temu prijatelju. Po naravi nisem ljubosumen, toda to se mi zdi že nekako čudno, da je vedno pri njemu, da prespi pri njemu in da gre k njemu, tudi če je utrujen. Pač jaz če bi bil zatran nebi šel k najboljšemu prijatelju, bi že počakal na naslednji dan. Pa tudi ne vem, nebi skoz prespal pri najboljšemu prijatelju, razen v ekstremnih primerih. Ko sva se pogovarjala, je rekel, da je zelo iskren in podobno, toda nekaj mi pravi, da tole kar sem napisal ravno ni nevem kolk za verjet, da z njim on nima nič. In tudi ne vem kaj naj naredim, mu verjamem na besedo in pač probam to nekako prezret. Kaj pa vi mislite o vsem tem?


Zanimivo. Tudi jaz sem bolj sumničave sorte, ampak nerada bi pa nekoga po nedolžnem obtožila. Če bi bila na tvojem mestu, bi se želela izčrpno pogovoriti o tem najboljšem prijatelju (geju). Lahko da je res najboljši prijatelj in sta zelo navezana, lahko pa, da fant ni iskren s tabo in te ima "za ob strani". Si mu rekel, da bi rad spoznal tega njegovega najboljšega prijatelja? Če fantu to ne bo problem, te bo z veseljem predstavil. Če ne gre za najboljšega prijatelja, ampak za sex frenda ali celo resnega fanta, potem bo iskal izgovore, da bi se izognil temu, da ga tudi ti spoznaš.
Upam, da si boš prišel na čisto.
Ljubezen je večna, dokler traja.

#38 Water

Water

    gay friendly

  • Člani
  • 18 prispevkov
  • Pridružen: 29.06.2017

Objavljeno 30 junij 2017 - 23:23

Jaz sem iskrena in dobivam cegel za ceglom na glavo. Ampak to traja samo toliko časa, dokler ne dojamem, da nikoli več nikomur ne bom več omenila nesrečne ljubezni... Čeprav je že za mano in hočem naprej, mi to da govorim o tem, jasno, onemogoča vse nadaljne stike. Nisem ravno pametna za ta forum. :vdam se: Sem samo to, kar sem. Žal ali na srečo. Saj bo bolje, nisem še obupala. 


Rada imam preproste stvari.


#39 Alix

Alix

    zasvojen'c

  • Člani
  • 513 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014

Objavljeno 23 maj 2018 - 10:54

Nasploh imam težave z iskrenostjo, predvsem sebi. Če se koga bojim, ali če se počutim ogroženo, se hitro naredi megla v glavi, kjer se stvari spreminjajo. Poskušam poslušati svoj "gut feeling", pa včasih govori mešane stvari in se zmedem. Posledično sem včasih neiskrena, ko mislim, da sem iskrena, ali obratno. Včasih pa se tako bojim, da bi koga prizadela, da sploh nevem kaj je res. In nimam notranje moči rečt... omg lej kaj delaš, go away from me. Kar govorim si, da sem nekako jaz kriva za nekaj. Izvor tega je, da sem po naravi premišljena oseba, ki si mora vzeti čas za odgovor, razmislit (ala drgnjenje brade in govorjenje hmmm nekaj časa) pa so me vzgajale živčne, napadalne osebe, ki so zahtevale odgovore in resnico ves čas (niso bile zgled pri tem), če je niso dobile, so bile posledice zame hude. Da ne omenjam kaj je bilo, če je bila moja iskrenost za njih boleča - praktično vedno sem bila vsega kriva jaz. To imam močno ponotranjeno. Zato sem konstantno pod pritiskom, da moram povedati vse po pravici, drugače sem slab človek in ko ne govorim iskreno, se tudi zelo kaznujem z guiltripi, ki niso niti najmanj zdravi zame. In laži lahko držim v sebi določen čas, potem pa bodo prišle ven. Razen, če sem prepričana, da bi razkritje česa bolj koristilo samo meni in nikomur drugemu - torej je v priznanju resnice samo želja po kenslanju guiltripa (kar neizogibno vedno je), ni pa elementa, da bo od tega imela korist tudi druga stran. Včasih je bolj plemenito svojo laž zaklenit v en sef in živet z njo.

 

Na to temo imam slednje ugotovitve. Ljudje lažemo ves čas, nekatere laži so ok in skoraj nujne, druge so malo manj ok, pa jih lahko razumemo, tretje so pa popolnoma nesprejemljive in folk, ki to dela direkt za postrelit. Svoje življenje živim po principu, da dokler ne razumeš stvari, nisi moralno odgovoren za svoje traparije, ko jih razumeš, si popolnoma odgovoren za posledice in neiskrenost v tem smislu je grda in nečloveška. Najmanj simpatična mi je pa kvazi iskrenost, zakamuflirana v zajedljivost. V smislu... "kakšno frizuro imaš danes, glej tukaj imaš mozolj, a bi res oblekla te hlače?" = "samo dobro ti hočem" = v resnici: sem insecure little person, k jo jezi, da imaš določene pozitivne atribute, zato ti bom mal zbil/a ego, da bo moj malce zrastel. Razen. če je nekaj res očitnega, kar ti bo pomagalo (nevem, imaš packo na obrazu) se v tvoj videz ne bom vtikala. 

 

Veliko bolj boli ne vedet resnice, kot pa jo vedet, zato se obkrožam z ljudmi, ki so iskreni, če pa niso, pa da so vljudno neiskreni, kot omenjeno prej - in jaz že sama potem lahko iz neiskrenega odgovora dešifriram iskrenega. Sama poskušam ljudem povedat resnico, ker je to edina pot, da so lahko boljši. Pravzaprav se mi zdi slab prijatelj, ki samo kima in ti ne poda reality checka. Ljudje, ki se obkrožajo z "yes" people, mi delujejo šibki in pomilovanja vredni. Sem pa že zgodaj opazila, da se mi pozna kdo me je vzgajal in da včasih znam imet diktatorske poteze tudi jaz - da zahtevam nemogoče (ker sem lahko zelo nesigurna) in potem dobim pač servirano neiskrenost, ker se drugi bojijo mene oziroma moje reakcije. Že dolgo delam na tem, ker si želim, da bi mi ljudje lahko zaupali. PREDVSEM delam na tem, da ko sem soočena z dilemo, rečem - daj mi malo časa za razmislit in se grem drgnit po bradi in govorit hmmm. No pressure. - To mi je všeč. In tako se od mene dobi veliko iskrenosti in kvalitetnega druženja. Daš mene pod pritisk ali me prizadaneš - may the lord be with you, ker tiste Alix je strah tudi mene. 



#40 Dean123

Dean123

    biskvitek

  • Člani
  • 41 prispevkov
  • Pridružen: 15.03.2019
  • Lokacija: Zreče

Objavljeno 20 april 2019 - 23:56

Iskren.. Iskriv... do sebe. Zakon

#41 sonkei

sonkei

    piščan'c

  • Člani
  • 118 prispevkov
  • Pridružen: 06.11.2011
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 21 april 2019 - 10:56

Je razlika med iskrenostjo in povedati resnico in slediti le-tej?


You can never start a new beginning, but you can always make a new ending!

#42 Dean123

Dean123

    biskvitek

  • Člani
  • 41 prispevkov
  • Pridružen: 15.03.2019
  • Lokacija: Zreče

Objavljeno 30 april 2019 - 23:07

Nobene razlike ni, ko človek izhaja is sebe.
(Pač moje mnenje)

#43 Some1lost

Some1lost

    piščan'c

  • Člani
  • 67 prispevkov
  • Pridružen: 01.05.2013

Objavljeno 01 maj 2019 - 12:10

Biti iskren z namenom, da nekoga užališ, je za moje pojme podla odkritost in v njej ne vidim druge pozitivne lastnosti, kot sproščanje človekovih negativnih čustev iz sebe na druge (ta je seveda pozitivna samo zanj, kar pa je egoistično dejanje). Ljudje, ki to počnejo in se pri tem celo okličejo za neverjetno iskrena, ne-hinavska bitja, so za bruhat ne-empatična. Pa sploh ne gre za to, da bi morali vsi vse ovijat v celofan, ampak, če je tvoja iskrenost nesramna, potem si ti iskren nesramnež in lahko pričakuješ sesuvanje odnosov, ki jih povzročaš sam, s pretirano željo po izražanju svojega mnenja, na način s katerim druge prizadaneš. Vsi bi v jezi izrekli marsikaj takšnega. Kadar sem res jezna, probam zapret usta, se umaknem, grem na dolg sprehod in pustim, da mi misli letijo po glavi, vsi nesramni stavki, ki bi jih komu povedala v obraz in hodim toliko časa, da v glavi ostanejo samo še dejstva, očiščena iskrenost, moje dojemanje situacije in čustva, potem se pa lahko pogovarjamo.
Iskrenost, ja, ampak ne za vsako ceno, s premislekom in z dobro mero empatije.

#44 Nikitta

Nikitta

    gay friendly

  • Člani
  • 22 prispevkov
  • Pridružen: 17.09.2014
  • Lokacija: Okolica Ljubljane

Objavljeno 24 junij 2019 - 18:57

iskrenost..hmmm...vrlina močnih.

 

 


Hočem , da me življenje prevzame . Majhne doze , umirjene ljubezni - ob vsem , kar je polovičarsko , ostanem hladna . Ljubim vse nenavadno . Pisma , zaradi katerih se krivi poštarju hrbet , knjige brez ovitkov in ljubljenje , ob katerem bi razneslo vse termometre .
( A . NIN )




0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov