Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Stanovanjsko vprašanje ~ rešeno / nerešeno


30 odgovorov v tej temi

#1 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 177 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 17 avgust 2012 - 13:21

Najbrž ima vsak željo po svojem stanovanju, da se osamosvoji od staršev in zapusti "mama" hotel. :peskovnik:

Živite v lastnem, najemniškem ali neprofitnem stanovanju (blok, hiša ...)? Kdaj ste se preselili, kolikšne stroške plačujete?
Živite sami, s svojim partnerjem/partnerko ali cimri?

Glorč :postelja:
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#2 modest-rose

modest-rose

    nov na sceni

  • Člani
  • 295 prispevkov
  • Pridružen: 29.11.2007
  • Lokacija: Capo d'Istria

Objavljeno 17 avgust 2012 - 13:38

Na svojem od svoje polnoletnosti. Ker sem podnajemnica,priznam, da me tale svoboda drago stane :? Sploh, ker je skoraj nemogoče kaj prihraniti (nimamo vsi bajnih plač). Ampak kljub vsemu ne bi menjala za mama hotel :vrag:
Start by doing what's necessary; then do what's possible; and suddenly you are doing the impossible.

#3 mravlja

mravlja

    zasvojen'c

  • Člani
  • 435 prispevkov
  • Pridružen: 23.06.2009

Objavljeno 17 avgust 2012 - 14:05

Trenutno sem doma pri starših. Sem bila pa nekaj let na svojem. Najprej zaradi študija v Sežani, potem pa skupaj s punco v podnajemniškem - najprej s cimri, potem sva šli "na svoje". Cene so bile v povprečju med 150€ in 200€. Pozimi seveda dražje kot poleti, predvsem zaradi stroškov ogrevanja. Življenje s cimri me nikoli ni motilo, vedno sem imela fajne (no, razen eno leto v Sežani, ki se mi je zaradi enega maminega sinčka kar nekoliko mešalo). Tudi, ko sva bili s punco sami v stanvanju, ni bilo slabo.

Z vsemi izkušnjami, ki sem jih vmes pridobila, lahko rečem, da kljub temu, da sem sedaj zopet doma, me je to naredilo samostojnešo osebo. Sedaj vem, da lahko preživim tudi brez finančne podbore staršev, ki bi mi stregli "od spredaj in zadaj". Je pa res, da pri tej plači, ki jo imam trenutno, je veliko lažje živeti doma in na vsake toliko zaviti v trgovino, kot pa vsak mesec plačevati še najemnino in vse stroške, ki pridejo zraven, da lahko človek vsaj nekoliko kulturno živi. So prednosti in slabosti na obeh straneh in to je vedno potrebno vzeti v zakup.

Kar se tiče svobode, ki jo omenja modest-rose ... Čisto odvisno od tega, kako se v mama hotelu dogovoriš. Jaz sem šla na svoje, da bi postala samostojnejša in predvsem svobodna, saj me je življenje doma utesnjevalo in počutila sem se kot ptička v kletki. Ko sem se ponovno selila domov, pa smo sklenili nekaj kompromisov in v letu dni, odkar sem zopet doma, se ni niti enkrat zgodilo, da bi se počutila "nesvobodno" oziroma ujeto. Vsi skupaj spoštujemo dogovor in tako smo vsi zadovoljni. Samo zmenit se je bilo treba.

Si pa definitivno želim in vem, da bom nekoč to tudi dosegla, zgraditi svojo hiško. Imam že vse zamišljeno in ni dneva, ko ne pomislim na to. Saj bi eno tako majhno, maksimalno 120 kvadratov, atrijsko. Nekje na obronku mesta, kjer si v stiku z naravo, pa vseeno blizu civilizacije. Ne želim imeti sosdene 5 metrov od zemljišča, ker želim imeti svoj mir in nočem, da bi konstantno špijunali za mano ... Ampak vse to še pride. Najprej je potrebno dokončati šolo in se redno zaposliti. Potem pa bomo razmišljali naprej :)

Živim v hiši in živela bom v hiši. 3 leta bloka je bilo dovolj. Celo več kot dovolj, da sem ugotovila, da me to preveč omejuje.

Right now, nothing can kill my vibe


#4 blup

blup

    zasvojen'c

  • Člani
  • 773 prispevkov
  • Pridružen: 20.05.2010

Objavljeno 17 avgust 2012 - 14:49

Jaz pa pri svojih 18. letih živim še trdno naseljen v hotelu mama. :D
Se spomnim mojih muh, ko sem pri 16. letih razmišljal in fantaziral o tem, da bi šel kmalu po 18. na svoje...Do danes sem se povsem spremenil, osamosvojitev pa se mi zdi zaenkrat (in na žalost) še znanstvena fantastika. Sem se kar odločil, da bom še dolgo probal izkoriščati sredstva in možnosti, ki mi jih nudita starša (seveda upam, in bog ne daj, da ne do 30+). Glede na to da nameravam študirati, ob tem pa si kakšnega dobičkonosnega dela ipd.sploh ne predstavljam in vem da ne bi bil sposoben študirati in delati obenem, bom kar lepo doma še vsaj nekaj let. Če bi se izselil, bi si seveda omislil kako skromno najemniško stanovanje ampak glede na to, da živimo le 10km iz Ljubljane, se mi to res ne splača.
Doma bom seveda poskušal pomagati pri določenih stvareh, kasneje ko bom kaj zaslužil sem seveda pripravljen določen znesek prispevati tudi v skupno blagajno.
Ne vem kaj bi današnja mladina v Sloveniji (in Evropi) brez pomoči staršev. Kaj vse naredimo/dobimo po njihovi zaslugi. Saj ne rečem, določeni izjemno odločni, ambiciozni posamezniki z vizijo si lahko ustvarijo marsikaj že v zelo mladih letih, pa še za to je velikokrat potrebna sreča in to so izjeme ki potrjujejo pravilo.
A quien le importa lo que yo haga, a quien le importa lo que yo diga, yo soy asi y asi seguiré, nunca cambiaré...

#5 TineB

TineB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 788 prispevkov
  • Pridružen: 24.09.2009

Objavljeno 17 avgust 2012 - 18:19

In kaj je rešeno stanovanjsko vprašanje? Lastno stanovanje ali hiša? Če je tako, potem moje ne bo nikoli rešeno, ker sem raje privrženec fleksibilnosti in tako najemništva. In če ti kaj ne paše, spokaš. Fetiša na pohištvo in opremo itak nimava - tako da ni problema menjavat različnih bivanjskih prostorov.

Drugače moraš pa tičat tam s tistim, če kaj kupiš in opremiš ... ali pa prodajat, novo kupovat, pa se lahko opečeš ... in še zakreditiraš se za veke vekov in si suženj kredita. Ne, hvala. Osebnih kreditov nikdar.

Da bi pa živel v isti hiši kot starši - moji ali njeni. Da se mi zmeša! Ne, ne ... svoboda, samostojnost in fleksibilnost ... bom kar pri tem ostal. So me pa izkušnje izučile, kaj mi v bloku ustreza in kaj ne - tako da zdaj vem kaj iskati. Na začetku je bilo pa težko, ja.

Prispevek uredil/a: TineB, 17 avgust 2012 - 18:20.


#6 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 177 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 19 avgust 2012 - 10:14

Najbrž ima vsak posameznik drugačen odgovor na vprašanje, kdaj je njemu osebno stanovanjsko vprašanje rešeno - in prav je tako. Za moj pogled je stanovanje najbolje rešeno takrat, ko je stanovanje moje in me iz njega ne bodo vrgli ven (če naprimer zamujam s plačilom najemnine - ker le te ne plačujem oz., bi živel v neprofitnem stanovanju). Od lanskega leta živim v lastnem 45m2 velikem stanovanju, ki se nahaja v manjšem bloku z 20 stanovanji. Majhni bloki so mi idealna rešitev med hišo (kjer imaš največ miru) in med velikimi bloki (kjer je ponavadi najmanj miru). Stroški, ki so direktno povezani s stanovanjem so približno 45-50€/mesec, ki jih zaračuna upravnik bloka, s tem, da trenutno še ne vplačujemo v "sklad za obnovo" (čez nekaj let, se bo strošek povečal). Slabost je, da imamo plin preko plinohrama in ne preko mestnega plinovoda in so stroški predvsem po zimi zelo veliki. Potem so tukaj standardni stroški, ki jih plačujemo vsi (internet, tv, elektrika,...). Brez najmenine so skupni stroški približno 250€/mesec (brez prehrane seveda).

Selitev na svoje mi je dala čisto drugačen vidik življenja. Čisto banalne stvari, da lahko hodim cel dan nag, da lahko domov kadarkoli pripeljem kogarkoli, brez, da pazim, da ne bom koga zbudil... Da za stanovanje skrbim v celoti sam. Od čiščenja, pranja svojih cunj, likanja, vzdrževanja stanovanja - meni to predstavlja svobodo in ne dodatno delo. Bi pa imel najbrž drugačen pogled na "rešenost stanovanjskega vprašanja", če bi prej živel v hiši oz., v najemniškem stanovanju z družino.

Glorč
Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#7 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 19 avgust 2012 - 10:58

Živim v najemniškem stanovanju, s čimer v načelu nimam težav, dokler vse štima, kar se tiče odnosov z lastnikom. Imam pa iz preteklosti tudi negativne izkušnje, zato se mi to ne zdi OK kot dolgoročna izkušnja. Zagotovo stremim k lastni nepremičnini, za katero pa v tem trenutku ni pogojev. Bomo videli, kaj čas prinese.
"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#8 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 379 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 19 avgust 2012 - 14:22

Hmmm, v osnovi imam stanovanjsko vprašanje rešeno. Stanovanjsko vprašanje je za moje pojme rešeno takrat, kadar imaš svojo nepremičnino hišo/stanovanje. V lj sicer živim v najemniškem stanovanju še z 2 cimroma. Vsak svojo sobo itd... Nimam nobenih pritožb. Živim pa tudi dokaj neodvisno od staršev. Delam, študiram.
Kot sem rekel, v rojstnem kraju pa so okoli tega stvari že urejene. Če bom ostal v lj, pa bom seveda stremil k temu, da bi imel svojo nepremičnino. Toda zaenkrat se mi še zdi to en velik sci fi :S
Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#9 mravlja

mravlja

    zasvojen'c

  • Člani
  • 435 prispevkov
  • Pridružen: 23.06.2009

Objavljeno 23 avgust 2012 - 12:11

Mimogrede ... ena izmed dobrih opcij se mi zdi tudi najem stanovanja/hiše z možnostjo kasnejšega odkupa. Kjer plačuješ najemnino, kasneje pa lahko po manjši ceni dejansko odkupiš nepremičnino. To je tudi pogosta možnosti pri novogradnjah. Bi šli v to ali raje ne?

Right now, nothing can kill my vibe


#10 bogglefreak20

bogglefreak20

    Častni član

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 08.06.2004
  • Lokacija: LJ

Objavljeno 23 avgust 2012 - 15:30

Osebno bi šel, če bi bili pogoji za to in če bi bil zadovoljen s stanovanjem.
"I'm a vegetarian, well I'm not hardcore, because I eat meat, but only because I like the taste. And I hate vegetables on a personal level, so I'm not too good." Dylan Moran

#11 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 177 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 avgust 2012 - 10:04

fantek_4_u, potemtakem imamo vsi rešeno stanovanjsko vprašanje, saj imajo naši starši (po večini) lastne hiše/stanovanja. Zame to ni rešeno stanovanjsko vprašanje, saj je to od mojih staršev in ne od mene. Kar me tudi moti pri najemniškem stanovanju je to, da se ne bi počutil zares "doma". Stanovanja dejansko ne moreš preurediti po svoje, saj za vse rabiš soglasje lastnika. In tudi to, ko imajo pravico 1-2x na leto priti v stanovanje, da pogledajo samo stanje njihovega stanovanja, bi me motilo. Kakor imam izkušnje, si redko kdo v najemniških stanovanjih zares uredi stanovanje po svojem okusu do potankosti - vsem je po večini to prehodna rešitev, do končne rešitve stanovanjskega vprašanja. Žalostno, da so časi taki, da ne moreš dobiti dovolj velikega kredita, da bi si lahko privoščili lastna stanovanja. Sicer je mogoče to fenomen Slovenije, da moramo imeti nujno lastno nepremičnino, a tukaj ne govorim o hišah ali ne vem kakšnem velikem luksuzu. Dovolj bi bilo, da si lahko posameznik privošči svojih 40 kvadratov. :peskovnik: Kar je omenjala mravlja zna biti ok. Seveda, če se to res, da zmeniti in iz tega lahko potegneš to, da je na koncu cenovno to smiselno oz. ugodno. Problem je ta, da kdaj pride ta čas, da to tudi odkupiš?

Glorč

Prispevek uredil/a: glorious, 24 avgust 2012 - 10:06.

Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#12 fantek_4_u

fantek_4_u

    redni gost

  • Člani
  • 379 prispevkov
  • Pridružen: 17.01.2007
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 24 avgust 2012 - 19:04

Glorious, ne. Sem lastnik samostojne nepremičnine in še nekaj drugih stvari. (podedovano pač...). Se pa strinjam z dejstvom, da se tudi jaz ne počutim prav nič domače v najemniškem stanovanju. Glede na to, da imamo slabo zakonodajo okoli najemov stanovanj ipd, žal ni kaj veliko za storiti. Krediti pa trenutno na žalost tudi niso opcija zaradi krize. Ampak, da ne bo vse tako črno, nekateri vidijo priložnosti tudi v krizi :)
Pameten med neumnimi je vedno najbolj neumen

#13 Bellatrix

Bellatrix

    piščan'c

  • Člani
  • 150 prispevkov
  • Pridružen: 20.07.2009

Objavljeno 19 februar 2013 - 14:57

Točno tako, kot je napisal TineB. Misel na kredit me plaši, in komentarji v stilu "mečeš denar stran, ker plačuješ najemnino", me jezijo. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki si upajo to izjavit, hkrati pa sami plačujejo kredit, torej tudi oni "mečejo denar stran", ker bodo stanovanje drago preplačali z obrestmi. Stanovanje bi si kupila, če bi mi uspelo prihranit denar zanj.
Drug problem pa je, da bi mi bilo 45m2 premalo za življenje v dvoje, tako da zaradi tega še toliko bolj ne bi prišlo v poštev nakup lastnega stanovanja. Ker majhnega nočem, za veliko pa nimam. S punco najemava štirisobno stanovanje, ki je veliko dobrih 90m2, plus terasa. Cena; obupno visoka... Ampak kaj, ko se s punco strinjava, da raje plačava in živiva udobno.

#14 Eos

Eos

    Častna članica

  • Člani
  • 782 prispevkov
  • Pridružen: 26.07.2008

Objavljeno 23 februar 2013 - 12:07

Najhujše je, ko zamenjaš lastno stanovanje za podnajemniško. Meni se to zdaj dogaja že drugič; pred leti sva se s fantom ravno vselila v stanovanje mojih staršev (oni pa v hišo), si vse uredila po najinem okusu in se potem po dveh mesecih razšla. Ker ni bilo smisla, da sama ostajam v 90m2 velikem stanovanju (in ker nisem niti slučajno mogla sama plačevati stroškov), sem odšla v (sicer zelo lep) podnajem. Zdaj sem bila pa leto in pol v lastnem (35m2) stanovanju, ampak bom morala zaradi neracionalno visokih stroškov spet v podnajem. Občutek je ... devastating. OK, pri meni je šlo res za to, da sem obe stanovanji dobila v uporabo od staršev, tako da ni šlo za nobene stroške nakupa in je imelo 'lastništvo' zame seveda same prednosti. Stanovanje sem si opremila zgolj v skladu z lastnimi željami (in finančnimi omejitvami), sama sem skrbela za čistočo, obiski so bili neomejeni, pes ni nikogar motil, urnik in navade prilagojena izključno mojim potrebam. Ena izmed stvari, ki jih v življenju najbolj cenim, je svoboda in 'neodvisnost' (če pač smatram, da sem sicer hvaležna staršem za to možnost in da je seveda stanovanje še vedno njihovo, a mi ni treba nikomur polagati računov in sem pri vseh odločitvah avtonomna), zato si ne znam predstavljati, kako bom spet za vsako spremembo odvisna od lastnikov. S slednjimi sem imela sicer vedno dobre izkušnje, ima pa recimo moj fant največjega hitlerja med najemodajalci, ki je zadnjič zagnala cel halo, ker sem ob njenem prihodu gospo zgolj lepo pozdravila, nisem pa vstala. Pravzaprav je bila že moja prisotnost kršenje nekakšnega koda bontona (kljub temu, da je bil njen obisk nenapovedan). Da mi bo nekdo spet omejeval obiske, si sploh ne znam predstavljati.

In jaz sem ena izmed tistih, ki definitivno rajši plačujejo kredit kot pa najemnino.

#15 ovnica

ovnica

    piščan'c

  • Člani
  • 122 prispevkov
  • Pridružen: 20.08.2008

Objavljeno 23 februar 2013 - 14:34

Tale zadnji prispevek me je spomnil na moj zadnji odnos z najemodajalcem. Bilo je tako, da sem iskala stanovanje ali hišico in predvsem lastnika, ki bi sprejel mene in mojega muca. No in zanimivo je, kako sem jih selekcionirala že po tel. pogovoru. Moje prvo vprašanje je bilo, če bi jih motil muci. In te, ki so imeli kakršnekoli zadržke, so odpadli. Potem pa sem naletela na tega čudovitega človeka, ki je na moje vprašanje, če imam lahko v mali hišici tudi muca, odgovoril, da mi lahko tudi on kakšnega podari. Všeč mi je bil že po telefonu. No in glas je bil tudi iskren, v živo je bil prav tako pravi biser in takoj sva vzpostavila fajn odnos. Kasneje sem v to hišico pripeljala še punco in tudi psičko...in to je vse lepo sprejemal. Ko je prihajal po najemnino, sva se včasih zaklepetala ob pivu in pomagal mi je pri nakupu avtomibila. Prinašal mi je drva in skrbel, da je vse funkcioniralo... Po mojem mnenju, je lastnik skoraj tako pomemben, kakor samo stanovanje. Ker meni je mučno, da mi nekdo vdira v mojo intimo, nenapovedano...potem pa se še drži name, ker nisem bila nanj pripravljena. Imela sem tudi takšne izkušnje in sem hitro pobegnila. Mogoče je še najbolje, da se glede določenih stvari dogovoriš, še pred sklenitvijo pogodbe oz. dogovora. Ker obiski, nenapovedani, avtomatsko delujejo, kot nadzor...pa morda to niti niso. Vendar je fino, da so stvari jasne. Ta moj lastnik je večkrat poklical in prišel, ker mu je bilo enostavno dolgčas...Nekako je odnos z lastnikom del najemne pogodbe in je prijetneje, če je dober. Za oba. Nekako mora biti zaupanje obojestransko. To morda lahko postane šele sčasoma. Super je, če se stvari odvijajo v to smer, se oba trudita, da si stvari olajšata in ne otežujeta. Pogovor, v katerem izraziš svoje želje, slišiš in sprejmeš njegove, je bistven.

Prispevek uredil/a: ovnica, 23 februar 2013 - 14:35.

Izkušnja ni tisto, kar se nam zgodi. Izkušnja je, kar storimo s tistim, kar se nam zgodi.
Potovanje vase - Shirley Maclaine

#16 Otaku

Otaku

    nov na sceni

  • Člani
  • 233 prispevkov
  • Pridružen: 19.07.2009

Objavljeno 23 februar 2013 - 15:13

najemniško stanovanje si delim še dvema osebama. smoo bili prej štirje (2 fanta, 2 punci) ampak je odšel cimer na izmenjavo in med letom se težko dobi koga novega.

Prispevek uredil/a: Otaku, 23 februar 2013 - 15:14.


#17 pcase

pcase

    biskvitek

  • Člani
  • 29 prispevkov
  • Pridružen: 12.06.2012
  • Lokacija: med LJ in MB

Objavljeno 23 februar 2013 - 21:46

Ni je čez lastno svobodo, je pa res, da drago stane. Če si najemnik in je najemnina toliko visoka, da bi to lahko bil tvoj obrok za kredit, se začneš spraševati, če bi status najemnik zamenjal za status lastnik. Seveda je pogoj za tovrsten podvig redna služba brez izrednih razmer, ki bi vplivale na zmanjšanje delovne obveznosti oz. izgubo le-te.
Sama imam zelo nizko najemnino in ne bi šla v kredit, ker bi to pomenilo omejitev 'luksuznih' potreb. Stanovanje sem si uredila kot sem želela in nikoli si ne postavljam vprašanja, če se počutim doma. Si pa večkrat izrečem »Ljubo doma, kdor ga ima.«

#18 Omicron30

Omicron30

    nov na sceni

  • Člani
  • 287 prispevkov
  • Pridružen: 30.06.2011
  • Lokacija: Litija

Objavljeno 03 marec 2013 - 19:50

Jaz živim v najemniškem (neprofitnem) stanovanju. Sicer skoraj malo preveliko zame ampak mi je to všeč, da imam dosti prostora. Prej smo živeli trije v stanovanju, ko pa sta šla starša v penzijo, pa sta se preselila v lastno hišo in sta stanovanje prepisala (najemništvo) name.

"Let me guess, someone stole your sweetroll?"


#19 Donvita

Donvita

    zasvojen'c

  • Člani
  • 574 prispevkov
  • Pridružen: 17.12.2008

Objavljeno 10 maj 2013 - 23:23

Trenutno živim v hiši-najeti, v tujini. Stroškovno gledano, nesramno drago, glede na to, da v njej bivam in jo urejam sama. Se pa strinjam; svoboda je bogastvo...

#20 jmuminov80

jmuminov80

    zasvojen'c

  • Člani
  • 637 prispevkov
  • Pridružen: 16.07.2009

Objavljeno 14 maj 2013 - 15:10

Živim v svojem lastnem stanovanju in hvala bogu nimam kredita, da razbijam glavo še zato...Stroški po zimi so dražji zaradi kurjave drugače se pa da .
Ni sile...

Naša " osećanja " u vezi sebe direktan su  pokazatelj gde se nalazimo u odnosu ..na 

Svoje Želje !

Zoran Pavlović 


#21 Eos23

Eos23

    Častna članica

  • Člani
  • 952 prispevkov
  • Pridružen: 11.03.2008
  • Lokacija: Povsod in nikjer.

Objavljeno 16 maj 2013 - 13:26

Z drago živiva v najemniškem stanovanju, glede na to, da resno razmišljava o emigraciji se nama niti ne splača razmišljati o kreditu in nakupu stanovanja ... Stroški so dokaj zmerni (cca. 150), je pa zato najemnina orto visoka (400) glede na lokacijo in opremljenost. Ampak pomembno nama je, da imamo vse tri (s psičko) dovolj prostora in zasebnosti, ko je to potrebno. Mama hotel pa pri nama že kar nekaj let sploh ni več opcija - ne pri eni in ne pri drugi, čeprav se dobro razumemo.
There is nothing noble in being superior to your fellow man; true nobility is being superior to your former self.
You are NOT invited to the other side of (in)sanity.
Ex cineribus resurgam, ferox et potens.

#22 riki

riki

    biskvitek

  • Člani
  • 39 prispevkov
  • Pridružen: 10.06.2012
  • Lokacija: Celje

Objavljeno 16 maj 2013 - 23:22

Stanovanjsko vprašanje, imam, kar se mojega mnenja tiče rešeno.
Sem lastnica stanovanja, za katerega imam še 5 let kredita. Plčujem 200 eur/mesec. ( 40m2, v CE)

Če ujameš pravi trenutek, jaz sem ga, iz Lj sem "pobegnila na svoje" 2 leti preden je bila dokončana AC čez Trojane, cene so bile 50% nižje, kot s danes, ko bom čez pet let poplačala dolg banki in ob predpoziciji, da cene stanovanj v prihodnjih 5-ih letih ne bodo padle za več kot 20%, imam ob prodaji 10.000 eur čistega dobička, lastniško stanovanje, ki ga lahko preimenujem tudi v "pokojninsko zavarovanje s solidno osnovo".

Tudi moji starši imajo svojo nepremičnino, bo kdaj moja? ob takih penzijah?? najbrž ne, ko bosta rabila za preživeti, bosta prodala in se reševala drugače, z najboljšimi željami, da bosta še dolgo ob moji strani, če nič ne ostane, tudi prav. celo življenje sta garala za to, pa naj preužijeta do konca !!

Kar se tiče najemnin in mobilnosti je moje mnenje takole: dokler nimaš nekoga, ki je materialno odvisen od tebe, v mojem primeru je to sin, najbrž o tem razmišljaš malo drugče. Bi vi tudi?

#23 glorious

glorious

    Moderator

  • Moderatorska ekipa
  • 8 177 prispevkov
  • Pridružen: 26.12.2003
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 03 april 2014 - 09:13

85% mladih živi pri starših Zanimivo, da se je to po krizi še povečalo.


Medicina je socialna znanost in politika ni nič drugega, kot medicina velikih razsežnosti. [R. Virchow]
De duobus malis semper minus eligendum est.

#24 ZmajFafnir

ZmajFafnir

    piščan'c

  • Člani
  • 77 prispevkov
  • Pridružen: 16.03.2010
  • Lokacija: Pandora

Objavljeno 04 april 2014 - 14:04

Kot prvo bi rad povedal, da smatram izraz "hotel mama" kot izjemno slabsalen; dejstvo, da dejansko obstajajo posamezniki, ki starse na tak nacin izkoriscajo, pustimo ob strani.

 

Kot drugo, zivim z materjo v njenem stanovanju, kot enakovreden clan gospodinjstva. Ker ona vecino casa pomaga moji sestri, ki ima dva otroka, za stanovanje vecinoma skrbim sam. Prav tako po svojih financnih zmoznostih (ki so zaradi zdravstvenih problemov sicer okrnjene) prispevam kjer se le da.

 

Upam pa, da bom nekoc v situaciji, da si bi lahko privoscil nek mali prostorcek, ki bi bil moj. Veliko nikdar nisem zelel, tako da bi bila kaksna garsonjera cisto ok. (Sem pred leti ze imel ogledano eno v Domzalah, pa se zal situacija ni izsla)


There is more in you of good than you know, child of the kindly West. Some courage and some wisdom, blended in measure. If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world. But sad or merry, I must leave it now. Farewell!
--The Hobbit, ch. XVIII

#25 sonkei

sonkei

    piščan'c

  • Člani
  • 113 prispevkov
  • Pridružen: 06.11.2011
  • Lokacija: ljubljana

Objavljeno 03 julij 2014 - 00:45

Od svojega 8 leta po najemniških stanovanjih, prej z mamo in bratom, zadnjih 6 let pa sama na svojem, ko "zagusti", se moraš spakirat in oditi., Lahko bi rekla da sem kot nomadska ljudstva. Spakiraš svoje življenje v par potovalk in to je to :vdam se:


You can never start a new beginning, but you can always make a new ending!




1 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov


    Bing (1)