Skoči na vsebino

Spletno mesto uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih   V redu

Slika

Ljubim sebe, da bi zmogla resnično ljubiti tebe!

ljubezen ljubezen do sebe razmerja partner samospoznanje osebna rast

21 odgovorov v tej temi

#1 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 19 junij 2017 - 11:40

Pozdravljeni!

 

Izhajala bom le iz lastnih izkušenj, spoznanj in teorij, ki so se dokazale kot resnične! 

 

Pred leti nisem jasno razumela pojma "ljubezen do sebe", kajti kjerkoli in s komerkoli bi se dotaknila te teme, vsakdo bi to označil kot nekaj egoističnega in narcisoidnega! Prevladovalo je prepričanje, da je potrebno le ljubiti svojega bližnjega itd.. 

 

Imela sem razmerja, ki so bila grajena na neljubezni do same sebe, kar bi pomenilo, da je partner bil na prvem mestu, da sem ga malikovala, v njem videla vse, kar sama nisem imela, ali pa je to, kar nisem imela, bilo nekje globoko zakopano v moji podzavesti. 

 

Privlačila sem ljudi v svoje življenje, ki so projecirali moje strahove, lastno ne samospoštovanje, občutke krivde in manjvrednosti. Zabijala sem se v lastni zid samo-ustvarjenih predsodkov o odnosih in moških, seveda, sodeč moške, da so vsi isti, kajti vsako razmerje se je razpadlo zaradi istih ali podobnih izzivov! Zelo lahko je bilo uperiti prst v drugega, da je on kriv, saj je takšen in takšen. O pravem odpuščanju, sprejemanju in razumevanju nisem imela pojma, le zdelo se mi je, da to obvladam.

 

Zgodbe so pridne ponavljale, jaz pa sem se čudila in sodila usodo, karmo itd..

 

In zgodil se je BUMMMM!

 

Začel se je proces samo-soočanja in hkrati samospoznanja po velikem padcu!

 

Začela sem se ukvarjati sama s seboj, da bi ugotovila, zakaj so se mi določeni situacije neprestano ponavljale. Proces priznavanja, razumevanja preteklosti, odpuščanja sebi in vsem udeleženim u mojem življenju... Sliši se zelo enostavno, vendar začetki so bili mučni!

 

Soočanje in opuščanje enega vzorca, potem ko sem mislila, da sem že svobodna, so se pojavili novi emocionalni in miselni vzorci iz podzavestnega uma, ki so koreninili v moji daljni preteklosti (otroštvu). Eno poglavje zapreš, drugo se odpre. AKCIJA - REAKCIJA - INTERAKCIJA!

 

V tem burnem procesu sem bila samska in to je bilo OK! Videla in spoznala sem lastna omejujoča in pogojujoča prepričanja, verovanja in mišljenja.

 

Ko sem mnogo tega očistila in osvobodila iz svoje notranjosti, je nastopil čas samonegovanja, ki je začetna faza ljubezni do sebe! Naslednja stopnica je bila samodovoljevanje, ki je prineslo mnogo svobode in nenavezanosti, ter postopno opuščanje potrebe za istovetenjem z ljudmi, dogodki in odnosi.

 

Pot se vsekakor nadaljuje....

 

Danes se mnogo bolje in globlje ljubim kot kadarkoli poprej. In kolikor sem sposobna oziroma bolje rečeno voljna sprejemati in ljubiti sebe, toliko zmorem sprejeti in ljubiti bližnjega, toliko tudi tega sprejmem od njih.

 

Seveda, vsak človek mi reflektira tisto, kar še nisem uspela sprejeti in vzljubiti pri sebi, kakor tudi tisto, kar sem!

 

Igra odnosov je zelo zanima, kajti vedno gre za posameznika, ki se lahko veliko nauči od drugih predvsem od partnerja, ker smo z njim v posebni emocionalni energiji!

 

Kdaj se učenje v odnosih konča?

 

Le takrat in samo takrat, ko se združita dva, ki v celoti sprejemata in ljubita sama sebe, kajti le takšna dva sta sposobna ljubiti partnerja, kakor samega sebe.

 

Ker onadva sta osvojila ljubezen in postala sta ljubezen, zato sta srečna v sebi in tako dajeta drug drugemu lastno esenco brez pričakovanja in navezanosti, kajti oba sta se rešila notranjih demonov in sta v ljubezni do sebe in drug do drugega povsem svobodna!

 

Onadva sta polna in zmoreta dajati, tista dva, ki pa sta prazna, neprestano jemljeta drug od drugega in slej ko prej energija ljubezni izgine, ker oba ugotovita, da sta PRAZNA!

 

Ljubim sebe, da bi resnično ljubila tebe, kdorkoli si že!  :lalala: 

 

Vsem želim lep dan in veliko ljubezni!  :vrtnica: 

 

 

 



#2 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 430 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 19 junij 2017 - 19:55

"Ljubim sebe, da bi zmogla resnično ljubiti tebe!"

 

Ne strinjam se s to izjavo.


Why are they clapping?


#3 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 236 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 19 junij 2017 - 21:15

Pa je vendarle resnična. 


This is the real me. 


#4 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 20 junij 2017 - 09:00

"Ljubim sebe, da bi zmogla resnično ljubiti tebe!"

Ne strinjam se s to izjavo.

Vsekakor se ni potrebno strinjati, kajti ti imaš svoja videnja, doživljanja in izkušnje in to je najpomembneje in le sledi sebi! :)

S to izjavo sem želela povedati, da če ne ljubim samo sebe, torej v meni ljubezni ni, sem brez ljubezni, torej to ljubezen, ki je nimam, jo tudi ne morem dati, lahko le glumim neke emocije in ustaljena čustvena reagiranja.

Strogo ločujem tu Ljubezen od privlačnosti in všečnosti, ki temeljita le na notranjih nagonih, hormonih in vedenjskih vzorcih - to je zaljubljenost. Ko smo zaljubljeni, smo pod vplivom notranjih nagonov, hormonov in vzorcev, delujemo v večini nezavedno - energija zaljubljenosti nas fura in tako delamo, kar delamo....

Zaljubljenost pa je minljiva, a vendar je lahko obnovljiva, ako poznamo Ljubezen in jo imamo v sebi. Kemija in nagoni začnejo zgubljati na moči, zgodi se, da partner začenja opažati naše pomanjkljivosti, kakor tudi mi njegove.. Tu se začnejo težave, ako nimamo ljubezni do sebe, kajti takrat udarijo naši miselni, emocionalni in vedenjski vzorci, ki treščijo ob partnerjeve in potem se dogaja, kar se dogaja večini odnosov...

Ljubezen do sebe pa nas vodi v samosoočenje in samoosvobojenje od teh vzorcev, kar bi v resnici pomenilo, kakršen imam odnos do sebe, takšen odnos bo imel partner do mene, kajti vse kar je znotraj mene, se mora reflektirati zunaj mene...

Če sebe ponižujem, kako naj pričakujem, da me partner ne bo??? Če sebe ne sprejemam, ne morem pričakovati, da me bo partner sprejel tako kot sem?

Na primer: Vidim brezdomca, ki me prosi za denar. To v meni zbudi željo, da mu dam nekaj denarja! Zabadava moja želja, ako jaz nimam denarja, ki bi mu ga rada dala. Moja želja je torej nepomembna, ako je ne morem udejanjiti, če pa imam denar, bom zadovoljila svojo željo in brezdomec bo dobil svoje; ljubezen do sebe in njega je izpolnjena v dejanju... :)

Lep dan

Pa je vendarle resnična.

Seveda je resnična... Včasih tudi sama nisem verjela temu, dokler nisem začela delati na sebi. :) Lep dan ti želim N' alan. :)

#5 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 236 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 20 junij 2017 - 18:28

"Ljubim sebe, da bi zmogla resnično ljubiti tebe!"

 

Ne strinjam se s to izjavo.

Crane, kako je pa po tvoje? To mi je res zanimiva tema, daj mi prosim pokaži še svoje stališče. Hvala vnaprej.

 

Jaz recimo se ne strinjam s tem "najprej moraš imeti sebe rad, da te bodo lahko imeli drugi", ker se mi zdi (oz. se mi je vedno zdelo, zdaj sem pa naletel na strokovno čtivo, ki je to podprlo z raziskavami), da potrebuješ najprej pomembnega drugega, ki te ima rad in ti omogoči varno navezanost, da si sposoben potem z zdravim jedrom in balansom vstopati v odnose z drugimi; ampak to, kar piše Transwoman, mi pa iz osebne izkušnje popolnoma stoji. 


This is the real me. 


#6 kid

kid

    piščan'c

  • Člani
  • 182 prispevkov
  • Pridružen: 18.08.2006
  • Lokacija: okolica Ljubljane

Objavljeno 20 junij 2017 - 21:20

Zanimiva teza in iz moje perspektive tudi resnična. Jaz mislim, da dokler samega sebe ne vzljubiš, težko tudi koga drugega. Ni to egoizem tipa Trumpa, prvi jaz, potem pa vsi ostali, ampak ena zdrava samopodoba, sprejemati samega sebe in se imeti tako rad, da si ne škoduješ in da tudi ne dovoliš, da ti drugi škodujejo. Mogoče sem malo zblojeno to napisala, ampak ja, mislim, da je pomembno to, da imaš samega sebe rad. Od tu potem vse izvira. 



#7 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 236 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 20 junij 2017 - 23:45

Kid, jaz pa imam tudi tebe rad in to čedalje bolj - ker imam sebe tako :). Svetovno. In nisi zblojeno spisala (jaz sem), ampak čisto jasno. Kenguru. :) 

 

Res zanimiva tema, sicer. 


This is the real me. 


#8 Alix

Alix

    piščan'c

  • Člani
  • 135 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 21 junij 2017 - 08:24

Jaz se niti ne strinjam. Vcasih sem se. Ampak se mi zdi, da je nekaj na tem, da te ima nekdo rad, da zacnes sebe bolj cenit. In da ce se ne, ne pomeni nujno, da ti ne znas imet rad nekoga, ampak je samo drugim tezje imet rad tebe, ker ti ponos/strah preprecuje, da bi to dojel, in ce nekdo vztraja, to lazje dojames kot ce trmasto poskusat spremenil v nekaj, kar se tebi zdi vredno ljubezni.

Ni popolnoma "napacna" ideja, ampak za moje pojme precej izrabljen klise.

* to lazje dojames kot ce se trmasto poskusas spremenil v nekaj, kar se tebi zdi vredno ljubezni.


Le Diable est dans les détails.


#9 Crane

Crane

    zasvojen'c

  • Člani
  • 430 prispevkov
  • Pridružen: 22.01.2010

Objavljeno 21 junij 2017 - 19:07

Crane, kako je pa po tvoje? To mi je res zanimiva tema, daj mi prosim pokaži še svoje stališče. Hvala vnaprej.

 

Jaz recimo se ne strinjam s tem "najprej moraš imeti sebe rad, da te bodo lahko imeli drugi", ker se mi zdi (oz. se mi je vedno zdelo, zdaj sem pa naletel na strokovno čtivo, ki je to podprlo z raziskavami), da potrebuješ najprej pomembnega drugega, ki te ima rad in ti omogoči varno navezanost, da si sposoben potem z zdravim jedrom in balansom vstopati v odnose z drugimi; ampak to, kar piše Transwoman, mi pa iz osebne izkušnje popolnoma stoji. 

 

 

Jaz se niti ne strinjam. Vcasih sem se. Ampak se mi zdi, da je nekaj na tem, da te ima nekdo rad, da zacnes sebe bolj cenit. In da ce se ne, ne pomeni nujno, da ti ne znas imet rad nekoga, ampak je samo drugim tezje imet rad tebe, ker ti ponos/strah preprecuje, da bi to dojel, in ce nekdo vztraja, to lazje dojames kot ce trmasto poskusat spremenil v nekaj, kar se tebi zdi vredno ljubezni.

Ni popolnoma "napacna" ideja, ampak za moje pojme precej izrabljen klise.

 

Bolj ali manj se strinjam s tema dvema prispevkoma.

Bi si moral vzet več časa, da bi napisal, kaj o tem.

Zdi se mi, da je na svetu veliko ljudi, ki so možni ljubiti druge, kljub temu, da imajo nek težaven odnos do sebe.

 

 


Why are they clapping?


#10 N'alan

N'alan

    nov na sceni

  • Člani
  • 236 prispevkov
  • Pridružen: 24.01.2006
  • Lokacija: doma

Objavljeno 22 junij 2017 - 11:10

Zdi se mi, da je na svetu veliko ljudi, ki so možni ljubiti druge, kljub temu, da imajo nek težaven odnos do sebe. - 
A veš, kako je; to sem jaz pred leti vneto zagovarjal, ker sem bil sam na tem, da sebe nisem imel najbolj rad, ampak to ni pomenilo, da nisem ljubil svojih najožjih prijateljev in da ne bi zanje naredil vsega. 

Druga plat tega pa je, da so morali oni zaradi moje neljubezni do samega sebe precej "gor plačat"; ker na nek način je žal tako, da dokler samemu sebi nisi dovolj dober, dokler nimaš v sebi miru in varnega zavetja, nihče drug ne more biti zares dovolj dober. Dokler jaz nimam rad sebe, dvomim, da sem vreden ljubezni in hote ali nehote vse, kar kdo, ki ga imam rad, reče ali stori, filtriram skozi prizmo te bojazni. Nekdo ne gre z mano v gledališče - panika. "Če bi bil jaz dovolj dober, bi pa zagotovo šel!!" Povabiš ljudi na zabavo in ne pridejo - kolaps. "Zakaj me nihče ne mara?" To zdaj karikiram pa poenostavljam, ampak če pogledata/pogledate srž sporočila, ne zdaj zapenjat za konkretne primere, si mislim, da bi se utegnila strinjati oz. videti smisel v tem, o čemer govorim.

 

Če dvomiš v lastno vrednost, postavljaš druge za "odrešitelje" in potem si z enim delom sebe ves čas marioneta v rokah ljubljenih oseb, ker si odvisen od njihove potrditve, da te imajo radi; tudi stroka to potrjuje - če imaš vrzel v varni navezanosti, se razvijeta ali anksiozen ali "avoidant", izogibalni (?) stil odnosa; če pa si pomirjen s seboj, prepričan, da so odnosi vir varnosti in zadovoljstva in da so vir dobrega tudi zate, ker si vreden ljubezni in naklonjenosti, potem imaš pomirjen stil in tudi ko ljudi ni ob tebi oz. ko grejo po svoje, veš, da bodo prišli nazaj in da je še vedno vse v redu.

 

Ne vem, če sem najbolje napisal, ker je precej kompleksna tema, ampak upam, da me približno razumete :) 


This is the real me. 


#11 Alix

Alix

    piščan'c

  • Člani
  • 135 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 junij 2017 - 12:54

Ful je kompleksna tema, ker najbrž ima vsakdo izmed nas (ki smo pisali o teh izkušnja self-hejta) neko svojo zgodbo in se to nesprejemanje sebe reflektira povsem drugače v dinamiki medsebojnih odnosov. Moj pogled je takšen, da nekdo, ki je celo življenje bil nedeležen "resnične" nežnosti ali je bila ta zmešana s primesmi drugih neprijetnih čustev, ne bo razvil dobrega odnosa do sebe brez "pomoči". Lahko je ta pomoč samo dober vzorec, kako naj bi nek odnos, neko čustvo potekalo. Nek vzorec, ki se dovolj dolgo ponavlja. Divja žival se ne ukroti sama od sebe, lahko pa seveda pride to tudi s tem, da se zavedno predaš strokovnjaku (terapevtu, psihoanalitiku), ki te pripravi na boljše odnose, vendar je to še vedno (sicer plačana) oseba, ki ti kaže konsistentno naklonjenost.

 

Ta trditev - ljubim sebe, da bi lahko resnično ljubila tebe - nekaj mi je odvratnega na njej, ker se mi zdi, da je lahko samo še bolj napredna stopnja tega, da se ne ceniš dovolj, v smislu, da bo sedaj cena za morebitno "izdajstvo" še toliko večja in bolj intenzivna in safr še trikrat večji. Kot neke vrste iluzija, da če osvojim to, da se cenim, potem bom pa RES vredna ljubezni. Potem me nekdo MORA ljubiti. Ne pravim, da je to sedaj kar si mislim o avtorici, ampak tako konotacijo dobim, ko nekdo trdi, da se resnično ljubi. Kot da je notri skrita neka evforija, ki ni možna vzdrževanja in skriva nekaj zloveščega.


Le Diable est dans les détails.


#12 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 22 junij 2017 - 14:45

Zdi se mi, da je na svetu veliko ljudi, ki so možni ljubiti druge, kljub temu, da imajo nek težaven odnos do sebe. - 
A veš, kako je; to sem jaz pred leti vneto zagovarjal, ker sem bil sam na tem, da sebe nisem imel najbolj rad, ampak to ni pomenilo, da nisem ljubil svojih najožjih prijateljev in da ne bi zanje naredil vsega. 

Druga plat tega pa je, da so morali oni zaradi moje neljubezni do samega sebe precej "gor plačat"; ker na nek način je žal tako, da dokler samemu sebi nisi dovolj dober, dokler nimaš v sebi miru in varnega zavetja, nihče drug ne more biti zares dovolj dober. Dokler jaz nimam rad sebe, dvomim, da sem vreden ljubezni in hote ali nehote vse, kar kdo, ki ga imam rad, reče ali stori, filtriram skozi prizmo te bojazni. Nekdo ne gre z mano v gledališče - panika. "Če bi bil jaz dovolj dober, bi pa zagotovo šel!!" Povabiš ljudi na zabavo in ne pridejo - kolaps. "Zakaj me nihče ne mara?" To zdaj karikiram pa poenostavljam, ampak če pogledata/pogledate srž sporočila, ne zdaj zapenjat za konkretne primere, si mislim, da bi se utegnila strinjati oz. videti smisel v tem, o čemer govorim.

 

Če dvomiš v lastno vrednost, postavljaš druge za "odrešitelje" in potem si z enim delom sebe ves čas marioneta v rokah ljubljenih oseb, ker si odvisen od njihove potrditve, da te imajo radi; tudi stroka to potrjuje - če imaš vrzel v varni navezanosti, se razvijeta ali anksiozen ali "avoidant", izogibalni (?) stil odnosa; če pa si pomirjen s seboj, prepričan, da so odnosi vir varnosti in zadovoljstva in da so vir dobrega tudi zate, ker si vreden ljubezni in naklonjenosti, potem imaš pomirjen stil in tudi ko ljudi ni ob tebi oz. ko grejo po svoje, veš, da bodo prišli nazaj in da je še vedno vse v redu.

 

Ne vem, če sem najbolje napisal, ker je precej kompleksna tema, ampak upam, da me približno razumete :) 

 



#13 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 22 junij 2017 - 14:47

N' alan zelo dobro si to povedal in hkrati vidim v tem tvojem komentarju dopolnitev in razširitev tega, kar sem sama napisala. Hvala. :)

 



#14 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 22 junij 2017 - 14:59

Alix, se povsem strinjam glede tega, kar si napisala v komentarju, kajti imela sem možnost, da to kar si ti napisala, da vidim dejavno pri nekaterih ljudeh, ki korakajo po poti samospoznanja.

 

Vedno, ko se lotimo sebe, svojih notranjih globin je pot zelo ozka in ogromno je iluzij, ki nas lahko zapeljejo stran od cilja, ki je pravzaprav spoznati samega sebe in živeti s seboj in drugimi v miru in ljubezni.

Ravno na tem območju človeške psihe (zavednega in nezavednega dela) se psihologija začne tesno prepletati z notranjo in individualno duhovnostjo (te duhovnosti ne gre mešati s katerokoli religijo in sekto).

 

Posameznik mora resnično biti zelo iskren sam s seboj in si dovoliti pošteno videnje samega sebe, svoje sedanjosti in preteklosti, da ne bi na poti "ljubezni do samega sebe" zapadel v še večji EGO, ki ga zna odstraniti od vsega, po čemer posameznik v resnici svojega bitja tudi hrepeni; ravno tu nam najbolj pomaga iskrena samorefleksija in počasi pridemo do tiste famozne Resnice, ki nas osvobodi.. 

 

Lep dan vsem :) 



#15 Alix

Alix

    piščan'c

  • Člani
  • 135 prispevkov
  • Pridružen: 05.11.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 junij 2017 - 15:10

Meni osebno se zdi zelo "ego" dejansko to, da misliš, da si lahko kadarkoli res iskren s sabo (pridejo momentki, pa sem precej ziher, da teh momentkov nihče ne mara preveč, ker ultimativno samozavedanje boli k svinja -  človeški obrambni mehanizmi služijo nečemu) in da lahko najdeš to "ultimativno resnico" samospoznanja. Lajf je umazan, ni poti okoli, vsi smo samo ljudje in vsak človek ima ego, še najbolj ponavadi tisti ki ga kao nimajo.


Le Diable est dans les détails.


#16 Transwoman

Transwoman

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 14.06.2017
  • Lokacija: Ljubljana okolica

Objavljeno 22 junij 2017 - 17:48

Največji filozofi, gnostiki in mistiki so v večini primerov ego opredelili kot največjega sovražnika, ki je znotraj človeka; seveda neprebujeni ta ego in njegove manifestacije oslikujejo na drugih, torej zunaj sebe, ker se ne upajo totalno samo-soočit, kajti to soočenje je ena najbolj bolečih stvari, ki jih človeški ego lahko doživi, kajti s tem se začenja njegov konec! Dokler smo v pogojenem samozavedanju nam zagotovo vlada ego, več ali manj. Le redkim na zemlji je to uspelo, ampak to je že področje globoke duhovnosti in življenjskega dela na samem sebi, ko se je človek pripravljen odpovedati delu zavesti, ki je ego. 

Zanikanje lastnega ega ga pravzaprav še bolj hrani in napihuje...

 



#17 BBB

BBB

    zasvojen'c

  • Člani
  • 417 prispevkov
  • Pridružen: 18.04.2014
  • Lokacija: Ljubljana

Objavljeno 22 junij 2017 - 23:27

Soočenje, resnica, ljubezen, ego, samozavedanje, duhovnost, mir, odpuščaje, priznavanje, spoznanje, odrešenje, usoda, karma... same visokoleteče besede v tej temi, ki takole navržene na kupu dejansko ne pomenijo kaj dosti.

 
Ko berem to temo, se mi poraja dvoje. Prvi odziv je Duh, a ni to logično? Kaj odkrivate toplo vodo, seveda, da je potrebna pozitivna samopodoba!, drugi pa Bemti, tole izžarevanje blaženosti meji ravno tako na bolestno stanje, samo v drugo skrajnost.
 
Pot je prosto po Prešernu (dobesedno) sredinska:
 
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.
 
V življenju se nekaterim ljudem dogajajo dobre stvari, včasih upravičeno, včasih ne, prav tako pa tudi slabe, spet enkrat upravičeno, drugič ne. Nikoli nisem razumel ljudi, ki potrebujejo za razlago sveta neko "duhovnost". In ki aktivno iščejo "srečo". Sreča nikoli ne more biti permanentno stanje. Najbolj zdravo se je ne ubadati s tem in najbolj zdravo je iti čez slaba obdobja z zavedanjem, da bodo slej ko prej minila. Nobenih globokih razlag, nobenega pojasnjevanja (razen seveda, če smo mi sami krivi za sranje, ki nas doleti). No, vsaj po mojih izkušnjah... Vsi tisti ljude, ki so globoko poduhovljeni in ki na teden preberejo vsaj eno knjigo o samopomoči, se mi zdijo vedno še zdaleč najbolj zavoženi. Ravno zato, ker se neprestano preokupiranjo s tem, kako doseči srečo. Ker se nenehno opominjajo, da še niso "tam". Ja no shit, nikoli ne boste/bomo tam. Moj nasvet, kako ljubiti sebe, je ravno obraten od tega v tej temi - samo stran od nekih abstraktnih poglabljanj v samega vase (razen če ste na drogah, pol je kr appropriate :D), ker nikoli ne boste prišli do absolutnega spoznanja, nikoli ne boste razčistili. Po domače: biti res zadovoljen, je biti zadovoljen s tem, kar življenje prinese, ne da se pretirano ubadaš, zakaj je temu tako. Pa da še zaključim v verzih, ker imam očitno tak dan:
 
The cunning waste their pains;
The wise men vex their brains;
But the simpleton, who seeks no gains,
With belly full, he wanders free
As drifting boat upon the sea.
 
P.S.: Itak se imejte radi.
P.S.S.: Prispevek ni odziv na noben specifičen predhodni prispevek. Niti ne vem, če sem sploh zadel bistvo teme in če govorimo o istem. Uggghh, abstraktno nabijanje...  :roll:
P.S.S.S.: Glasujem za teorijo, da se imaš lažje rad, če te ima kdo drug rad. Pač hierarhija potreb po Maslowu.

 


Only a few prefer liberty; the majority seek nothing more than fair masters.


#18 ametist

ametist

    gay friendly

  • Člani
  • 9 prispevkov
  • Pridružen: 29.12.2015

Objavljeno 24 junij 2017 - 19:01

Zadetek v polno.To je zdrava sebičnost.Prvo ljubi in spoštuj sebe in takrat ko si polna ljubezni lahko deliš naprej .Prazna ne moreš delit z nikomer nič.

Praznina gre ven in kaj najde?Še eno praznino in to se konča z očitki,nizkimi udarci,z ogromno prelaganja krivde eden drugemu ,skratka kot si sama ugotovila iz ene slabe zveze v drugo...

Zdaj pa ,ta ljubezen ,ki jo odkrivaš v sebi ta ti bo dala krila.

Pot pa ni še končana,šola se nadaljuje...tako za tebe, kot za vse nas in to je lepota življenja. 

Čestitke za prehojeno pot,pogumna si.

God bless you.



#19 Tviksi

Tviksi

    gay friendly

  • Člani
  • 1 prispevkov
  • Pridružen: 13.04.2015

Objavljeno 29 junij 2017 - 14:13

Mene pa zanima kako priti do te zdrave samopodobe? Stara sem 24 let, nikoli nisem imela resne zveze in to me zelo moti. Imela sem razne krajše afere, nikoli pa nič resnega. Trenutno imam manjšo krizo, ker me je strah, da ne bom nikoli našla resne partnerke, hkrati pa se zavedam, da morem izboljšati lastno samopodobo.

 

Hvala...

 

Have a wonderful day!



#20 Water

Water

    gay friendly

  • Člani
  • 8 prispevkov
  • Pridružen: 29.06.2017

Objavljeno 30 junij 2017 - 11:50

Transwoman, spodbudila si me, da napišem prispevek, ker se mi ravno zdaj dogaja zelo podobno. Moja šibka točka je, da preveč filozofiram in premalo uživam življenje. Do nedavnega sem imela precej mazohističen odnos do sebe. Dotolkla pa me je zadnja v vrsti nesrečnih ljubezni. Dojela sem, da je smisel v tem, da začnem uživati življenje. 

 

Všeč mi je tudi to, kar si napisal ti, BBB. To človeka postavi na realna tla, kar je super. Tudi sama mislim, da bolj ko razmišljaš, slabše je. Ja, imej se rad, jasno, vendar se ne v to preveč poglabljat. Saj če si zaželim pomarančo, tudi ne razmišljam, samo sežem po njej in uživam. To je to. Se mi zdi.

 

Naš um nas bolj oddaljuje od nas samih kot ne. Več mi pomeni čutenje in nekaj kar doživim, kot razmišljanje. Je pa res, da smo si različni in vsak rabi nekaj drugega, vsak ima tudi svoje razloge za to, da je kakršen je,  zato ne bom več pametovala.... 

 

Kolikor je ljudi, toliko je različnih svetov. In prav vsak ima lastno čudovito logiko, ki je vredna vsega spoštovanja.

 

 


"The music is not in the notes,

but in the silence in between."

 

Wolfgang Amadeus Mozart


#21 Jacques

Jacques

    gay friendly

  • Člani
  • 22 prispevkov
  • Pridružen: 08.07.2017
  • Lokacija: O, bala

Objavljeno 13 julij 2017 - 16:19

Tviksi, sočustvujem s tabo. 

Ne vem, Dalajlama bi težko konkretno pomagal, si mislim. Enostavno ni lahko imeti samega sebe rad, pa tudi pametnega recepta ni. Sporoči, prosim, če ga najdeš )

Ali smo nekateri preveč zakompleksani?

 

Je pa tema izredno težka, ko berem kake komentarje, se mi zdi, da samo polovično razumevam (pa ne zaradi jezika samega).



#22 livenlearn

livenlearn

    gay friendly

  • Člani
  • 5 prispevkov
  • Pridružen: 17.06.2013
  • Lokacija: Gorenjska

Objavljeno 15 avgust 2017 - 16:36

Se strinjam s tvojimi ugotovitvami, Transwoman, čeprav je tema ("Ljubim sebe, da bi zmogla resnično ljubiti tebe!") zastavljena/poimenovana malce nerodno.

Zdi se namreč, da je poudarek (še vedno) na "tebe", in ne na "sebe". Da je torej ljubezen do sebe zgolj pogoj (morda celo sredstvo), da bi ljubila druge? Kje je tu fokus - na sebi ali zunaj sebe - na drugem?

 

Kratkomalo pa ja, ljubi sebe. Pika.

Ostale boš prav toliko kot boš sebe (konec koncev so vsi okoli tebe tvoj svet in torej del tebe).

 

Pri tem pa nonšalantno odvrzi svojo osebnost in zaživi svobodno. To je edini način.

Osebnosti namreč ne ljubijo, osebnosti nekaj hočejo.

Zato padajo notri in ven (v zaljubljenost). Kar je tudi ok in je del izkušnje in učenja ... v končni fazi pa ne gre mešati "ljubezni" z "zaljubljenostjo". Filmofili so tudi ok, dokler ne mešajo dogajanja na platnu z dogajanjem izven. :)

 

Vse ostalo je namreč iluzija, tudi ta objava. ;)

 







Prav tako označen z eno ali več od teh ključnih besed: ljubezen, ljubezen do sebe, razmerja, partner, samospoznanje, osebna rast

0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov